Page 85 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mentoriranje zaključnih del in komunikacija med mentorjem ter mentorirancem

Kriteriji za izbiro mentorja
Pri izbiri mentorja študent upošteva več dejavnikov, predvsem: predmet, ki
ga predava mentor, poznavanje mentorja, odnos in pričakovanja do men-
torja idr. (Krmac 2022). Med ključne lastnosti, ki jih izpostavljajo pri izbiri men-
torja, so odzivnosti oz. neodzivnosti in prekomerno poseganje v besedilo
(Cencič 2020). Tudi mentor se sooča z izzivom iskanja pravega ravnovesja
medštudentovoavtonomijo inintervencijomentorjaoz. dilemo,dokatere
mere naj posega v delo in besedilo študenta (Vehviläinen in Löfsröm 2016).
Therese Grohnert idr. (2024) so na podlagi pregleda več raziskav o mento-
riranju ugotovili, da mentoriranci pri izbiri mentorja dodatno upoštevajo in
cenijo tudi njegove metodološko znanje ter izkušnje z mentoriranjem. Ven-
dar za mentoriranje mentor potrebuje znanje z različnih področij. Irene van
del Marel, Lisette Munneke in Elly de Bruijn (2022) izpostavljajo potrebo po
znanju s štirih področij: pedagoškega, raziskovalnega, predmetnega in stro-
kovnega. Znanje s pedagoškega področja zajema znanje o učnem procesu in
učnih strategijah, na osnovi znanja z raziskovalnega področja mentor men-
toriranca vodi skozi raziskovalni proces, predmetno znanje se nanaša na po-
znavanje disciplinarnega področja, ki je predmet raziskovanja, s strokovnim
znanjem pa mentor podpira študenta v profesionalnem razvoju in prenosu
znanja v prakso.
Estelle Phillips in Pugh (2005) ugotavljata, da je pri izbiri mentorja po-
membno, da se mentoriranec vpraša, kakšen odnos si želi imeti z mentor-
jem, saj je odnos, ki ga mentoriranec vzpostavi z mentorjem, najtesnejši od-
nos v času študija. Kakor pa smo že omenili, se potrebe in načini sodelovanja
med mentorjem ter mentorirancem razlikujejo. Ne glede na različno vzposta-
vljene odnose načeloma velja, da mentoriranci potrebujejo strokovno pod-
poro in spodbude, na drugi strani pa mentor potrebuje povratne informacije
mentoriranca glede na usmeritve, ki so bile slednjemu dane. Pri tem se mora
mentor zavedati,damentoriranec potrebuje časzarazmislek odelu inraz-
iskovanju, svobodo in razumevanje s strani mentorja, saj v zgodnjih fazah
raziskovanja dela napake.

Učno partnerstvo in vloge mentorja pri pripravi zaključnih del
Visokošolski učitelji nimajo posebne priprave in usposabljanja za mentor-
stvo. V tej vlogi se znajdejo popolnoma sami (Vehviläinen in Löfsröm 2016) in
tudi ne morejo računati na veliko podpore (Grohnert idr. 2024), saj se mentor-
stvo razvija okoli diadnega odnosa med mentorjem in mentorirancem. Pove-
čan obseg študentov in posledično mentorirancev lahko vpliva na čas, ki ga
lahko mentor posvetu vsakemu študentu, in na kakovost odnosa med njima.

85