Page 83 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mentoriranje zaključnih del in komunikacija med mentorjem ter mentorirancem

torske odnose urejajo predpisi in organizacija, medtem ko se neformalno
mentorstvo razvija spontano in temelji na podobnih interesih ter izkušnjah
(Govekar-Okoliš in Kranjčec 2018). V času zaključka študija in pisanja zaključ-
nega dela pa se formalni odnos med mentorirancem in mentorjem velikokrat
razvije v neformalni mentorski odnos. Različni avtorji (npr. Ghislieri, Gatti in
Quaglino 2009; Xu in Payne 2014) navajajo, da je zadovoljstvo z mentorira-
njem višje pri tistih, ki so vzpostavili neformalni odnos.
V prispevku pozornost namenjamo izključno mentorstvu zaključnih del
prve in druge bolonjske stopnje študija.¹ V slovenskem prostoru nimamo ve-
liko znanstvenih del na to temo. Enako ugotavljata tudi Majda Cencič (2020)
in Nina Krmac (2022). Pogrešamo torej podatke in analize dejavnikov, ki pri-
spevajo h kakovosti mentoriranja na slovenskih visokošolskih zavodih. Izpo-
staviti gre tudi, da so se po bolonjski reformi nekatere fakultete odločile, da iz
nekaterih študijskih programov prve stopnje umaknejo diplomsko delo oz.
diplomske naloge, saj so študentje pisali zaključno delo tako ob zaključku
prve kot ob zaključku druge stopnje.
Tudi v magistrskih programih in enovitih magistrskih programih zaključno
delo ni vedno predvideno v predmetniku (npr., na Pedagoški fakulteti Uni-
verze na Primorskem (v nadaljevanju UP PEF) je bila v študijskem programu
Razredni pouk ukinjena izdelava diplomskega dela z vpisom generacije od
vključno študijskega leta 2016/2017 dalje (Univerza na Primorskem b.l.)). To
posledično pomeni, da vsi diplomanti in magistranti niso preizkusili mentor-
stva pri pisanju zaključnega dela. Sicer Annelie Ädel idr. (2023) navajajo, da je
v evropskem visokošolskem prostoru prišlo do porasta zaključnih del. Poda-
tek pripisujemo večjemudeležuprebivalstva,ki dosegavisokošolsko stopnjo
izobrazbe (Eurostat b.l.), kar odraža porast visokošolske populacije in reorga-
nizacijo študijskih programov po bolonjski reformi v programe prve in druge
stopnje, kar posledično lahko pomeni zaključno delo na prvi in/ali na drugi
stopnji.
Pri študijskih programih, kjer je predvideno zaključno delo, naloge men-
torja določajo različni pravni akti, saj gre za formalno obliko mentorstva. Ve-
činoma je priprava zaključnega dela individualno delo in posledično se tudi
mentorstvo odvija individualno, čeprav pravilniki nekaterih fakultet dovolju-
jejo delo v paru ali v tematskih² skupinah. Gre torej pretežno za izrazito di-
adno mentorstvo, kjer je mentor v pomoč tako pri razvoju kritičnega, avto-

¹ Mentorstvonadoktorskem študiju smonamenomaizključili,sajimasvojospecifike,kise kažejo
v prvi vrsti v samem trajanju priprave disertacije in njenem obsegu.
² Dva ali več študentov skupaj piše zaključno delo.

83