Page 23 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 23

3



                  Izkustveno učenje


                  Izkustveno učenje je stopilo v ospredje izobraževalnih metod prav za-
                  radi svoje dinamičnosti. Ta pristop spodbuja globlje razumevanje in prak-
                  tično uporabo znanja ter omogoča razvoj kritičnega razmišljanja, reševa-
                  nja problemov in samostojnosti. Poleg tega izkustveno učenje spodbuja
                  motivacijo za učenje in omogoča prenos pridobljenega znanja v različne
                  življenjske situacije.


             Izkustveno učenje je pristop k pridobivanju znanja in veščin, ki temelji na ak-
             tivnem sodelovanju posameznika v lastnem učnem procesu ter neposredni
             izkušnji z okoljem.Tadinamičen pristoppoudarjapomembnost praktičnih iz-
             kušenj, kjer se znanje pridobiva skozi neposredno interakcijo s situacijami in
             problemi, ki jih posameznik srečuje v vsakdanjem življenju. Izkustveno uče-
             nje spodbuja razvoj samostojnosti, kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti
             ter omogoča posamezniku, da aktivno konstruira svoje znanje in ga prilagodi
             specifičnim potrebam ter izzivom. Omenjena metoda zaradi svoje komplek-
             snosti predstavlja izziv tako učiteljem oz. izobraževalcem odraslih kot samim
             učencem (Špilek Štumberger, 2000).

             Potek izkustvenega učenja
             Kolb (1984) je izkustveno učenje zasnoval na štirih stopnjah:

                1. konkretna izkušnja,
               2. opazovanje in refleksija te izkušnje,
               3. oblikovanje pojmov in abstraktnih posplošitev ter
               4. preizkušanje novih spoznanj in posploševanje novih situacij, kar pri-
                  vede do nove konkretne izkušnje.

               Kolbove faze lahko operacionaliziramo na naslednji način (Mcleod, 2024):

                • Konkretna izkušnja. Učenec se sreča s konkretno izkušnjo. To je lahko
                  nova izkušnja ali situacija ali reinterpretacija obstoječe izkušnje v luči
                  novih konceptov.
                • Opazovanje in refleksija. Učenec razmišlja o novi izkušnji v luči svojega
                  obstoječega znanja. Posebej pomembna so morebitna neskladja med
                  izkušnjami in razumevanjem.
                •V fazi abstraktne konceptualizacije refleksija povzroči novo idejo ali
                  spremembo obstoječega abstraktnega koncepta (oseba se je naučila
                  iz svojih izkušenj).
                                                                             23
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28