Page 24 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti
P. 24

Izkustveno učenje


                     • Ko učenec to, kar se je naučil pri pouku, preizkuša in uporabi v realni
                       življenjski situaciji, vstopi v fazo aktivnega eksperimentiranja.

                    Izkustveno učenje mora biti dobro načrtovano, saj dobra priprava na pouk
                  predstavlja temelj kvalitativnega procesa. Učitelj mora uvajati določene de-
                  javnosti, jasno opredeliti cilje in podati podrobna navodila o tem, kaj naj
                  učenci naredijo in koliko časa imajo za to. Izkušenjsko učenje poteka v štirih
                  fazah (Marentič Požarnik, 2012):

                     1. Faza aktivnosti. V tej fazi so pomembni razporeditev v prostoru, razde-
                       litev gradiv, ustvarjanje situacije, v katerih bodo učenci sami doživljali
                       in bogatili domišljijo. Vodja je ves čas pozoren na proces, vendar pa se
                       v proces vplete le, če je nujno potrebno.
                    2. Faza analize. V tej fazi je pomembno, da učenci spoznajo zvezo med
                       izkušnjo in teorijo. Od vodje se v tej fazi pričakuje aktivno vlogo.
                    3. Faza povzetka, integracije in transfera. Vodja je najaktivnejši. Namen te
                       faze je, da učenci povežejo celovito izkušnjo s teoretičnimi ugotovi-
                       tvami. Ustvariti je treba učne situacije, ki omogočajo primerjavo z učno
                       temo povezanih izkušenj in stališč učencev z izkušnjo drugih.
                    4. Faza evalvacije. Ta faza je sprotna ali formativna in končna ali suma-
                       tivna, zajema občutja udeležencev, njihov napredek, spremembe sta-
                       lišč. Udeležencem je treba omogočiti, da rezultate svojih učnih proce-
                       sov predstavijo.

                    V procesu izkušenjskega učenja učenci razvijajo naslednje značilnosti:

                     • sposobnost učinkovitejše komunikacije in sodelovanja,
                     • sposobnost prilagajanja na nove okoliščine,
                     • večja samostojnost,
                     • občutljivostdosebein drugih,
                     • zmožnost celovitega dojemanja, sinteze, integracije in
                     • zmožnostznajtisevnepredvidljivih,kompleksnihdružbenihsituacijah.

                       Vaje
                        1. Udeležence razdelimo v štiri do šest skupin. Vsaka skupina oblikuje en pri-
                          mer izkustvenega učenja, kjer uporabi faze izkušenjskega učenja po Kolbu.
                       2. Oblikujte primer izkustvenega učenja, ki bo primeren za predšolske otroke,
                          ter en primer, primeren za srednješolce.






                  24
   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29