Page 129 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika

kvalitet sledi črt v likovni umetnosti (Karlavaris in Berce Golob, 1991; Kopačin
in Birsa, 2022).
Proces spoznavanja pojma ritem v glasbi lahko vključuje različne ritmične
instrumente, kar predstavlja enega od možnih načinov razumevanju pojma
ritem. Učenci lahko ta koncept nato izrazijo na likovnem področju, kjer upo-
dabljajo različna ritmična zaporedja z različnimi likovnimi tehnikami. Poleg
tega lahko pojem spoznavamo ali utrjujemo z izštevankami, izštevalnica-
mi in s preštevankami. Pri raziskovanju povezav med glasbeno in likovno
umetnostjo ter izštevankami, izštevalnicami ter preštevankami lahko opazi-
mo, da imajo vsi ti elementi skupno ritmično strukturo in abstraktno naravo.
Izštevanke, ki so pogosto namenjene otrokom in vsebujejo preproste števil-
ske zaporedja, lahko služijo kot osnova za raziskovanje ritma in ponavljanja
ritmičnih zaporedij v likovni umetnosti. Podobno izštevalnice, ki jih najdemo
v tradicionalnih pesmih ali pesniških oblikah, spodbujajo povezavo med zvo-
kom in vizualnimi elementi. Tudi preštevanke, ki vsebujejo zaporedja številk
ali besed, lahko služijo kot vir navdiha za raziskovanje linij, oblik in barv pri
nizanju poljubnih ritmov oz. ritmičnih zaporedij. Z združevanjem teh elemen-
tov lahko otroci oz. učenci ustvarjajo celostne vizualno-glasbene izkušnje, ki
presegajo tradicionalne meje med umetniškimi mediji.
Poleg ritma lahko z likovno umetnostjo povezujemo še različne druge poj-
me, kot so oblika, črta, barva, točka, ponavljanje, zaporedje, različnost, ena-
kost, enakomernost, prostor, trdota, mehkoba, hrapavost, gladkost, lestvica,
višina, barvna harmonija, disharmonija, kulturna dediščina, gledališče, oder,
scena, asimetrija, simetrija idr. (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Repu-
blike Slovenije za šolstvo 2011; Kopačin in Birsa, 2022).

6.2 Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika
Pri zgodnjem učenju/poučevanju jezika/jezikov je otrokova pozitivna izkuš-
nja z jezikom največja motivacija za nadaljnje delo in spodbuda za doseganje
višje ravni celostnega znanja. Za otroka v predšolskem obdobju je jezik le spo-
razumevalno/sporočanjsko sredstvo in nikoli cilj, saj otroka zanimajo nove in-
formacije, zanima ga, kaj z jezikom sporočamo, ne pa jezik kot takšen z vsemi
njegovimi slovničnimi in pragmatičnimi razsežnostmi. To pomeni, da mora
imeti priložnost slišati in uporabiti govor v različnih okoliščinah, pri tem pa
potrebuje tudi spodbudo odraslih in vrstnikov. Področji, kjer lahko otrok izrazi
sporazumevalno zmožnost tudi z drugimi jeziki, sta prav gotovo umetnost in
igra. Umetniška občutljivost je univerzalna. Vsa ljudstva v vseh zgodovinskih
obdobjih so se izražala z umetniškimi deli in iskala ideal lepote ter estetskega
užitka z različnimi umetniškimi izrazi, ki so bili vedno priložnost za izmenjavo

129