Page 130 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Možnosti povezovanja vsebin

in dialog med kulturami. Skozi igro, ki je temeljna spoznavna izkušnja in hkrati
osnova za proces učenja v zgodnjem obdobju, otroku uzaveščamo preproste,
njegovemu interesu ustrezne sporazumevalne vzorce, ki predstavljajo anali-
tično načrtovane jezikovne strukture. Med te uvrščamo tudi izštevanke, ki so
tradicionalne pesmi, običajno povezane z otroškimi igrami, ki se prenašajo
iz generacije v generacijo. Te pesmi so pogosto zaznamovane s kulturnimi
posebnostmi in tradicijo ter ponujajo vpogled v življenje ljudi različnih kultur.
Z izvajanjem izštevank otroci spoznavajo različne jezike in melodije pa tudi
vsebino, ki odraža življenje in vrednote drugih skupnosti. Razumevanje in
sprejemanje drugačnosti sta ključna vidika medkulturne zmožnosti. Predšol-
ska leta so obdobje, ko otroci aktivno razvijajo svoj občutek za empatijo, so-
čutje in strpnost do drugačnosti. Izštevanke nudijo priložnost za raziskovanje
drugih kultur. S tem se otroci učijo ceniti in spoštovati raznolikost ter razvijajo
svojo medkulturno občutljivost. V sodobnem svetu je medkulturna vzgoja
postala ključna komponenta vzgojno-izobraževalnih programov, še pose-
bej v predšolskem obdobju, ko se gradijo temelji za kasnejše razumevanje
in sprejemanje različnih kultur. Izštevanke, ki so prisotne v številnih kulturah
po svetu, predstavljajo univerzalno in dostopno orodje, ki otrokom omogo-
ča raziskovanje drugačnosti na zabaven in interaktiven način. Medkulturna
vzgoja je ključnega pomena za razvoj sodobnih družb, ki se srečujejo z vedno
večjo globalizacijo in raznolikostjo prebivalstva. Predšolsko obdobje je čas,
ko se otroci intenzivno učijo o svetu okoli sebe in razvijajo svoje spretnosti
za razumevanje ter sprejemanje drugačnosti. Izštevanke, kot tradicionalne
pesmi in igre, predstavljajo pomembno orodje za spodbujanje medkulturne
zmožnosti pri predšolskih otrocih (Baloh in Melinc Mlekuž, 2023).
Kot navajajo slovenske raziskovalke Simona Kranjc idr. (2006, str. 45), spo-
razumevanje med vrstniki poteka v različnih kontekstih, in sicer v vrtcu in
doma, v obeh pa ob različnih dejavnostih, in sicer ob vsakodnevnih (rutin-
skih) dejavnostih, simbolni igri, igri vlog … Simona Kranjc meni (1999), da
otroci dosegajo uspešno komunikacijo tako z verbalnimi kot z neverbalnimi
sredstvi. Med malčki so neverbalna sredstva pogosto edini pokazatelj ustre-
znega razumevanja besedila, v zgodnjem otroštvu pa le še dopolnilo.
Kot navajajo Diana Papalia idr. (2003, str. 16), »na otrokov razvoj vplivajo
tudi pomembni vplivi iz okolja, ki izhajajo iz etničnosti, kulture in zgodo-
vinskega konteksta«. Način komuniciranja se od kulture do kulture razliku-
je tako po vsebini kakor tudi po obliki. Kulturna zavest se oblikuje iz bolj ali
manj izoblikovanih sistemov miselnih konceptov, predstav in občutkov, ki jih
ti spodbujajo.

130