Page 131 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Povezovanje vsebin glasbene umetnosti in jezika

Pri izreki besedil pesmi, ugank, rekov in izštevank so poleg pripovedovalca
navzoči tudi drugi udeleženci, ki jim je sporočilo namenjeno. Ti izreko poslu-
šajo, vendar jo obenem sprejemajo tudi z drugimi čutili (vid, voh, tip, lahko
tudi okus) in jo čustveno doživljajo. Kot meni Leopoldina Plut Pregelj (2012),
ima lahko človek vse možnosti za poslušanje, toda če ne želi poslušati, bo
govorno sporočilo zanj le nepomemben zunanji hrup. Za uspešen proces
poslušanja mora biti človek voljan in pripravljen poslušati. Brez njegove volje,
energije in napora namreč ni poslušanja. Slišimo avtomatično, poslušamo pa
samo takrat, kadar smo voljni svojo pozornost usmeriti v zvok in/ali govor-
ca. Leopoldina Plut Pregelj (2012) govori o aktivnem in pasivnem poslušanju.
Meni, da je splošna pripravljenost na poslušanje pridobljena lastnost socialno
zrele in razvite osebnosti, vendar jo občutno zaznamujejo tudi vrednote in
naravnanost socialnega ter kulturnega okolja.
Leopoldina Plut Pregelj (2012) meni, da je poslušanje prva jezikovna dejav-
nost, saj otrok najprej posluša in šele nato spregovori. Poslušanje je po nje-
nem mnenju temelj razvoja celotnega jezika, ne samo govorjenja. Govor, ki
ga uporablja otrok, je podoben govoru, ki ga posluša, in v njegovem govoru
ni ničesar, česar ne bi že prej slišal.
Kot meni Leopoldina Plut Pregelj (2012), imajo večjo sporočilno moč
konkretni (vidni, tipalni) spremljevalci, še posebej za mlajše poslušalce in se-
veda za vse tiste, ki jezik slabo obvladajo ali pa ga sploh ne. Vizualni pripo-
močki sporočilu dajejo nove informacije ali pa ga podkrepijo z drugačnim
načinom predstavitve. Leopoldina Plut Pregelj (2012) navaja ugotovitve, da
poslušalec v osebnem govorno-poslušalskem sporazumevanju le 7% pome-
na posredovanega sporočila razbere iz besed, 38% iz zvočnih spremljevalcev
in kar 55% iz vidnih spremljevalcev. Ugotovitve so znane kot pravilo spora-
zumevanja s tremi sestavinami ali 3V (iz angl. verbal, vocal, visual). Čeprav je
zavedanje nebesednih sestavin govorjenih sporočil za uspešno sporazume-
vanje izrednega pomena, pa Mehrabian (v Plut Pregelj, 2012) opozarja, da je
jezik najučinkovitejše sredstvo za izražanje zapletenih in abstraktnih idej.
Za poslušanje je zelo pomembno okolje, ki ga posamezniku za dejavnost
ponudimo. Kot meni Leopoldina Plut Pregelj (2012), se poslušanje v manjših
skupinah približuje osebnemu sporazumevanju, saj se lahko vsi člani skupi-
ne pojavijo v vlogi poslušalca in govorca. Poslušanje v velikih skupinah je po
navadi informacijsko, otroci pridobijo nove informacije o neki vsebini, vendar
te še zdaleč niso znanje.

131