Page 102 - Učilnica za življenje

Lara Kodrič in Silva Bratož

idr., 2010). Med temeljnimi lastnostmi pristopa CLIL najdemo tudi poudarek
na kogniciji in razvijanju mišljenja na višjih taksonomskih ravneh, kar je zna-
čilno tudi za raziskovalni pristop, katerega namen sta predvsem učenčevo
samostojno odkrivanje in usvajanje kritičnega ter raziskovalno naravnanega
mišljenja (Ivanuš Grmek idr., 2009). Razvijanje kritičnega mišljenja pa je tesno
povezano s ključnimi kompetencami, ki naj bi jih v sodobnem času razvijali
učenci. Kot npr. poudarjajo Denise Minott idr. (2019), je kritično mišljenje se-
stavni element kompetence za trajnostni razvoj.
O raziskovalnem pristopu lahko govorimo takrat, ko pouk ne temelji zgolj
na podajanju in sprejemanju informacij, temveč na samostojnem iskanju in
odkrivanju novega (Ivanuš Grmek idr., 2009). Tak pristop tako pripomore k
spodbujanju mišljenja na višjih kognitivnih ravneh, kot so npr. analiziranje,
vrednotenje, predvidevanje ipd. Poleg tega tako kot pristop CLIL omogoča
konkretno, situacijsko in aktivno učenje (Petek, 2012). Raziskovalni pristop
sledi določenim fazam, ki v grobem potekajo od oblikovanja problema, za-
stavljanja hipotez oz. raziskovalnih vprašanj do samostojnega raziskovanja
ter nazadnje razrešitve zastavljenega problema (Krnel, 2014). Za raziskovalni
pristop je med drugimi oblikami učenja značilno projektno delo (Ferjan,
2003), ki predpostavlja tematsko-problemsko zasnovano učenje, usmerjeno
v celosten razvoj otroka (Ivanuš Grmek in Javornik Krečič, 2011).
V prispevku nas je zato zanimalo, kakšne so prednosti in možnosti povezo-
vanja pristopa CLIL ter raziskovalnega pristopa pri razvijanju naravoslovnih
vsebin skozi angleščino kot tuji jezik na razredni stopnji. Za ta namen smo
izvedli raziskavo, s katero smo na podlagi triangulacije podatkov ugotavljali
prednosti in slabosti povezovanja omenjenih pristopov, vpliv raziskovalnega
učenja na govorne zmožnosti učencev in odziv učencev na samostojno razi-
skovanje.

Pristop CLIL
Pristop CLIL, ki temelji na vsebinsko in jezikovno integriranem učenju, se je
razvil v 90. letih prejšnjega stoletja in se danes uporablja v številnih državah
po svetu (Ball idr., 2015). Čeprav ga pogosto označujemo kot pristop, nekateri
avtorji (Mehisto idr., 2008) poudarjajo, da gre prej za skupek različnih pristo-
pov. V evropskem izobraževalnem kontekstu se je CLIL uveljavil kot krovni iz-
raz za poučevanje, pri katerem se tuji jezik uporablja kot sredstvo. Christiane
Dalton-Puffer (2019, str. 1) navaja, da je »glavna motivacija za uporabo CLIL-a
želja po izboljšanju jezikovnega znanja s širjenjem dometa tradicionalnega
poučevanja tujega jezika, pri čemer je cilj doseči enako raven strokovnega
znanja, kot bi jo dosegli, če bi pouk potekal v prvem jeziku učencev«.

102