Page 104 - Učilnica za življenje

Lara Kodrič in Silva Bratož

dobni čas, kot je večjezičnost, in razvijanja kompetenc za trajnostni razvoj
(Diavati, 2023).

Raziskovalni pristop
O raziskovalnem pristopu govorimo takrat, ko v pouk vpeljemo elemente,
ki so značilni za znanstveno delo. Njegov namen je odkrivanje novih stvari
in spodbujanje znanstvenoraziskovalnega mišljenja (Ferjan, 2003; Ivanuš Gr-
mek in Javornik Krečič, 2011). Raziskovalni pristop ne temelji na podajanju
in sprejemanju informacij, temveč na iskanju in odkrivanju novih, zato pri
učencih spodbuja razmišljanje, ustvarjalnost in motivacijo. Učenec je v vlogi
aktivnega raziskovalca, kar pomeni, da sam raziskuje, rešuje probleme, išče
odgovore na vprašanja itd., učitelj pa je tu v vlogi spodbujevalca (Ivanuš Gr-
mek idr., 2009). Pomembna značilnost raziskovalnega pristopa je tudi, da je v
ospredju sam proces raziskovanja in ne oz. manj končni rezultat ali izdelek. V
okviru procesa učenci razvijajo tudi različne socialne spretnosti, saj vsi stre-
mijo k uresničitvi skupnega cilja. Iz tega sledi, da raziskovalni pristop pripo-
more k znanju, ki je funkcionalnejše oz. uporabnejše (Rems Arzenšek, 2006).
Raziskovalni pristop tako tudi v zgodnjem šolskem obdobju razvija sposob-
nosti znanstvenega mišljenja (npr. predvidevanje, opazovanje, primerjanje,
analiziranje, sklepanje ipd.), intelektualne sposobnosti, iznajdljivost, kritično
mišljenje, sposobnosti reševanja problemov itd. (Petek, 2012).
Projektno delo je sestavni del raziskovalnega pristopa in navadno predsta-
vlja najvišjo etapo raziskovanja (Ferjan, 2003). Zanj so značilni medpredme-
tno povezovanje, timsko delo in sodelovanje. Pomembno je tudi, da poteka
v času pouka in ne v obliki domače naloge. Učenje pri projektnem delu je
aktivno, eksperimentalno in poteka na podlagi konkretne izkušnje ter opa-
zovanj (Ivanuš Grmek in Javornik Krečič, 2011). Kot poudarjajo Helena Novak
idr. (2009,str.15),je»temeljno vodilopriprojektnemdelu spodbujati celo-
vit, optimalen in skladen osebnostni razvoj vsakega posameznika«. Njegov
namen je poleg razvijanje učenčevega potenciala ter pridobivanja različnih
znanj, spretnosti in vrednot tudi okrepitev komunikacijskih zmožnosti, od-
govornosti, spoštovanja drugih, kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti (Novak
idr., 2009).
Načrtovanje in izvedba projektnega dela temeljita na načelih, kot so ciljna
usmerjenost, tematsko-problemski pristop, življenjskost, odprtost in pro-
žnost, spoštovanje razlik med udeleženci, spodbujevalni stil dela, timsko
delo, poudarek na procesu izvedbe projekta ter celostni razvoj osebnosti.
Ciljna usmerjenost pomeni, da učenci in učitelj določijo končni cilj ter tako
opredelijo smisel projektnega dela. Pri načrtovanju projektnega dela mo-
ramo biti pozorni na to, da izbiramo kompleksnejše učne teme, ki jih lahko
104