Page 103 - Učilnica za življenje

Povezovanje angleščine in spoznavanja okolja v tretjem razredu

Pomembno je tudi poudariti, da je pristop CLIL vključen v tujejezikovni
pouk na različnih stopnjah, saj so lahko cilji tujega jezika bolj vsebinsko ali
bolj jezikovno usmerjeni (Ellison, 2018). Raziskovalci (Ball idr., 2015; Lipavic
Oštir in Lipovec, 2018) razlikujejo tudi med »trdim« in »mehkim« CLIL-om. Pri
trdem je poudarek predvsem na razvijanju znanja in spretnosti, povezanih
z določeno predmetno vsebino (npr. naravoslovje ali matematika), medtem
ko je pri mehkem vsebina podrejena jezikovnim ciljem. Do Coyle (2005) po-
udarja, da je vsebina tista, ki določa, kaj se bo učilo, in ne jezik. Z drugimi
besedami, pri CLIL-u ne gre za učenje različnih vidikov jezika, temveč za upo-
rabo novega jezika za pogovor o določeni vsebini. Pri tem je pomembno, da
mora biti jezik, ki ga uporabljamo, razumljiv in dostopen, da lahko poteka
učenje.
Pomemben vidik CLIL-a v osnovnošolskem izobraževanju je, da spodbuja
celostno in interdisciplinarno učenje (Ellison, 2018), kar je v skladu z načeli in-
tegriranega učnega načrta. Ta vidik se uresničuje z modelom štirih elemen-
tov, in sicer vsebine, kognicije, komunikacije in kulture. Do Coyle idr. (2010)
poudarjajo,dauspešnaučnauraCLIL-azdružujevidikevseh štirih elementov.
Glavni cilj je povezati učenje vsebine (vsebina in kognicija) ter učenje jezika
(komunikacija in kultura). Tako model odraža medsebojno povezanost med
vsebino (napredovanje v znanju, spretnostih), komunikacijo (interakcija, je-
zik učenja), kognicijo (mišljenje in razumevanje) in kulturo (zavedanje sebe
in drugih).
Avtorji izpostavljajo številne prednosti rabe pristopa CLIL pri poučevanju
tujega jezika v osnovni šoli. Ta pristop učencu omogoča predvsem dostop do
strokovnega izrazja, ki je značilno za posamezen predmet, ponuja priložno-
sti za preučevanje vsebin z različnih vidikov, obenem pa učencem omogoča
napredno razumevanje predmetno specifičnih vsebin (Coyle idr., 2010; Kli-
mova, 2012). Poleg tega spodbuja celostno učenje, razvija kognitivne zmož-
nosti učencev na višjih taksonomskih ravneh ter kritično (Kampen idr., 2016)
in ustvarjalno mišljenje (Mehisto, 2012). CLIL spodbuja tudi medkulturno ra-
zumevanje in jezikovno zavedanje (Griva in Chostelidou, 2017), zagotavlja na
učenca osredotočen pouk (Kashiwagi in Tomecsek, 2015) in povečuje učen-
čevo samostojnost.
Med ključnimi značilnostmi pristopa CLIL Mehisto idr. (2008) navajajo
tudi spodbujanje aktivnega, kritičnega in ustvarjalnega učenja, medtem ko
Ball idr. (2015) poudarjajo, da se CLIL od tradicionalnega pouka tujih jezi-
kov razlikuje po tem, da posebej podpira miselne spretnosti učencev, kar
najdemo tudi med osnovnimi značilnostmi raziskovalnega pristopa. Nena-
zadnje pristop omogoča razvijanje ključnih kompetenc, pomembnih za so-

103