Page 129 - Učilnica za življenje

Medpredmetno povezovanje matematike in naravoslovja v petem razredu

ugotovili, da se matematika ne povezuje z vsebinami za razvoj kompetenc za
trajnostnost, kar lahko pripišemo tudi dejstvu, da je učbeniški komplet starej-
šega datuma, ko trajnostnost še ni bila tako razširjena tema v izobraževalnem
sistemu. Znotraj učnega gradiva se pojavljajo problemske naloge, v katere bi
lahko vključili tudi razmislek o vplivu človeka na okolje (npr. graf padavin,
merjenje temperatur ipd.), vendar je ta usmeritev prepuščena učitelju in je
ne podaja učno gradivo.
Zaključimo lahko, da vsebine za razvoj kompetenc za trajnostnost še niso
vključene v učna gradiva za poučevanje in učenje matematike oz. da se v ne-
katerih primerih vsebine sicer nakažejo, vendar jih mora zaznati in nadgraditi
učitelj, da bi pri učencih razvijal kompetence za trajnostnost. V nadaljevanju
prispevka sledijo utemeljitev pomena reševanja problemskih nalog ter pri-
meriproblemskihnalog,kisolahkoizhodiščezapogovorzučencionašivlogi
pri ohranjanju narave, odnosu do narave ipd.

Primeri medpredmetnih problemov za razvoj kompetenc za trajnostnost
Za učenca pa tudi odraslega naj bi bila matematika s svojimi koncepti in z
metodami predvsem pomembno sredstvo za razumevanje, prikazovanje in
kritično interpretacijo stvarnosti ter za zavestno delovanje v le-tej. Matema-
tika je v okviru raziskave PISA (OECD, 2023) opredeljena kot učenčeva spo-
sobnost matematičnega razmišljanja ter oblikovanja, uporabe in interpreta-
cije matematike za reševanje problemov v različnih okoliščinah resničnega
sveta. Pri pouku matematike pa učenci največkrat rešujejo probleme z ma-
tematično vsebino, kar ni vedno ustrezno, saj nam mora biti matematika v
pomoč pri vsakdanjem življenju. Pomembno je, da učenci rešujejo avten-
tične probleme, ki povezujejo znanje z različnih predmetnih področij, pri če-
mer vključujejo razumevanje pojmov in obvladovanje različnih postopkov
ter tudi proceduralno znanje. Problemi bi morali sprožiti diskusijo in tudi raz-
lična mnenja učencev. Zato so ustrezni odprti problemi, ki od učencev zah-
tevajo samostojno postavljanje raziskovalnega vprašanja ter v nadaljevanju
omogočajo veliko priložnosti za pogovor o poteh reševanja in morebitnih re-
šitvah. Delo samo ni usmerjeno le v končni rezultat, temveč tudi v strategije
dela in postopke. Pri tradicionalnih oblikah učenja in poučevanja je situacija
prav nasprotna, vprašanja si sledijo v hitrem tempu in ni časa za razmisleke
ter preverjanje in pojasnjevanje.
Učencem je smiselno ponuditi matematične probleme, ki so povezani z
različnimi predmetnimi področji, tako da je otrok motiviran, da reši problem.
Sposobnosti in veščine reševanja problemov, kot so npr. sposobnost razu-
meti probleme, ki so postavljeni v novo in medpredmetno okolje, prepoznati

129