Page 16 - Učilnica za življenje
P. 16

Liliana Vižintin



                                          Emisije toplo-
                        Blaženje
                                         grednih plinov

                                           Podnebne
                                          spremembe



                                         Izpostavljenost     Občutljivost



                                                                     Prilagoditvena
                                                  Potencialni vplivi
                                                                      sposobnost

                                                             Ranljivost



                        Naravni in
                                                             Prilagajanje
                      človeški sistemi
                  Slika 1 Glavni pojmi pri prilagajanju na podnebne spremembe
                        (prilagojeno po European Environment Agency, 2008)



                  družb, gospodarstev in ekosistemov, da se spopadejo z nevarnimi dogodki in
                  trendi ali motnjami ter se odzovejo ali reorganizirajo na načine, ki ohranjajo
                  njihovo bistveno funkcijo, identiteto, sestavo in sposobnost transformacije
                  (slika 1). Za zagotavljanje učinkovitosti pri krepitvi odpornosti se je treba izo-
                  gibati nepravilnemu prilagajanju (angl. maladaptation). Slednje se nanaša na
                  ukrepe za prilagajanje, ki lahko prinesejo povečano tveganje za nenamerne
                  neugodne posledice. Te pogosto vključujejo povečane izpuste toplogrednih
                  plinov, povečano ali preneseno ranljivost za podnebne spremembe, več ne-
                  gativnih posledic ali zmanjšano blaginjo za nekatere družbene ali interesne
                  skupine zdaj ali v prihodnosti (Portner in Roberts, 2022).
                    Napredek pri prilagajanju na podnebne spremembe ni enakomerno raz-
                  porejen po regijah in sektorjih, saj raziskovalci opažajo prilagoditvene vrzeli,
                  tj. razlike med dejansko izvedenim prilagajanjem in družbeno zastavljenimi
                  cilji (Atteridge in Remling, 2018). To je posledica različnih ovir in omejitev,
                  npr. omejenih virov (človeški, finančni, naravni ipd.) ali ovir v znanju ter vede-
                  nju. Ocenjuje se, da se bodo vrzeli v prilagajanju še povečale, npr. razhajanje
                  med manj in bolj ranljivimi skupinami prebivalstva ter regijami (Neufeldt idr.,


                  16
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21