Page 17 - Učilnica za življenje

Igre za izobraževanje o prilagajanju podnebnim spremembam

2018). Ranljivejše lahko posledice podnebnih sprememb prizadenejo hitreje
in močneje. Zato se odpira vprašanje pravičnosti (pri tem gre za določitev
moralnih ali pravnih načel poštenosti in enakosti pri obravnavanju ljudi, ki
pogosto temeljijo na etiki in vrednotah družbe). Čeprav prilagajanje za ljudi
in ekosisteme nedvomno prinaša številne koristi, se ocenjuje (Portner in Ro-
berts, 2022), da je implementacija ukrepov za prilagajanje na globalni ravni
večinoma razdrobljena, ima majhen obseg, je postopna, specifična za dolo-
čene sektorje, zasnovana tako, da se odzove le na trenutne vplive ali krat-
koročna tveganja, in je bolj osredinjena na načrtovanje kot na izvajanje. To
omejeno dolgoročno načrtovanje prilagajanja in fragmentaren način imple-
mentacije zmanjšujeta možnosti razvoja celostnejšega in bolj sistemskega
transformacijskega prilagajanja.
Fedele idr. (2019) poudarjajo, da lahko udejanjanje transformacijskega pri-
lagajanja poveča učinkovitost in trajnostnost podnebnih rešitev ter nudi šte-
vilne priložnosti za:

1. opredelitev ključnih akterjev za spodbujanje družbenih sprememb;
2. sodelovanje in vključevanje izobraževalnih organizacij v dejavnosti za
prenos znanja ter povečanje ozaveščenosti o vedenjskih spremembah,
ki so potrebne za transformacijsko prilagajanje;
3. ponovno ovrednotenje ter premisleko prevladujočihvrednotah, pra-
ksah in pravilih za promocijo novih, tudi alternativnih možnosti za pri-
lagajanje;
4. boljšeizkoriščanjepriložnosti,kijih npr.nudijo novetehnologijezapre-
usmeritev razvojnih poti;
5. investicije v raziskave;
6. ustvarjanje večsektorskih partnerstev ter izboljšanje participacije dele-
žnikov in upravljanja na več ravneh za povečanje učinkovitosti prilaga-
janja;
7. spreminjanje regulatornih okvirov ter zagotavljanje finančnih virov za
povečanje dolgoročnosti in trajnosti ukrepov.

Pri tem tudi opredeljujejo šest ključnih značilnosti transformacijskega pri-
lagajanja, in sicer prestrukturiranje, spreminjanje poti, inovativnost, večpla-
stnost, sistemskost in vztrajnost.
Ekosistemski pristopi v prilagajanju na podnebne spremembe spadajo
med tiste ukrepe, ki še posebej podpirajo transformacijske učinke na družbo
(Woroniecki idr., 2019), saj celovito obravnavajo družbeno-ekološke sisteme,
tj. kompleksne prilagoditvene sisteme, v katerih so ljudje in narava neločljivo

17