Page 20 - Učilnica za življenje

Liliana Vižintin

obravnavati z novimi pristopi za spodbujanje soudeležbe ali participacije de-
ležnikov in občanov (Capstick in Pidgeon, 2014).
Mladi bodo podnebne spremembe še posebej občutili, kar nas spodbuja
k razmisleku o učinkovitejših strategijah, ki bi bile usmerjene v vključevanje
mladih generacij v procese prilagajanja. Raziskave (Baldwin idr., 2023) kažejo,
da mladi sicer veliko vedo o podnebnih spremembah, vendar pa je poznava-
nje ukrepov za prilagajanje nanje še vedno zelo omejeno, manjka tudi širša
zavezanost mladih generacij k podpiranju in udejanjanju teh ukrepov.

Podnebno izobraževanje
Akcija za podnebno opolnomočenje (Action for Climate Empowerment –
ACE), ki temelji predvsem na 6. členu Okvirne konvencije Združenih naro-
dov o podnebnih spremembah (United Nations Framework Convention on
Climate Change – UNFCCC) iz leta 1992 (United Nations, 1992), daje splošni
konceptualni okvir za vse dejavnosti izobraževanja, usposabljanja, ozavešča-
nja in sodelovanja javnosti ter zagotavljanja dostopa do informacij javnega
značaja in mednarodnega sodelovanja na področju podnebnih sprememb
(UNESCO in UNFCCC, 2016). Izvajanje teh dejavnosti je bilo v zadnjih letih
opredeljeno kot ključni dejavnik pri reševanju kompleksnih izzivov podneb-
nih sprememb. Na konferenci OZN o podnebnih spremembah COP26 leta
2021 v Glasgowu so zato sprejeli desetletni delovni program za nadaljnjo kre-
pitev izvajanja ACE (UNFCCC, 2021).
Agenda OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 (UN General Assembly, 2015)
poudarja tudi ukrepe na področju podnebnega izobraževanja. Še posebej
se na to navezuje cilj (angl. sustainable development goal – SDG) 13.3, »Izbolj-
šati izobraževanje, ozaveščanje ter človeške in institucionalne zmogljivosti za
blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje, omejevanje posledic in zgodnje
opozarjanje«, posredno pa tudi ostali cilji, kot so npr. SDG 7, 11 in 12. Učni cilji
za doseganje ciljev Agende 2030 (UNESCO, 2017) so razdeljeni v: kognitivne
(zajemajo znanje, razumevanje in kritično razmišljanje o različnih prostorskih
dimenzijah ter družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikih specifičnega cilja
trajnostnega razvoja), socialno-čustvene (vključujejo čustveno zavedanje in
družbene veščine, ki jih otroci in mladi potrebujejo za pozitiven ter spoštljiv
odnos do drugih in narave) in vedenjske (nanašajo se na sposobnost učinko-
vitega in odgovornega delovanja na lokalni, nacionalni ter globalni ravni za
trajnostni razvoj).
V globalni raziskavi, ki je zajela več kot 50.000 učiteljev v formalnem osnov-
nošolskem in srednješolskem izobraževanju ne glede na predmete, ki jih
poučujejo, sta se analizirali pripravljenost in motiviranost učiteljev za pouče-

20