Page 18 - Učilnica za življenje

Liliana Vižintin

povezani. Zadnji temeljijo na konceptu upravljanja ekosistemov na osnovi
ekosistemskih storitev in pojasnjujejo medsebojno odvisnost različnih se-
stavin sistema (ekosistemov, ekosistemskih storitev, družbenega sistema in
sistema gospodarjenja z ekosistemom) kot temelj blaginje človeštva (Leban
in Japelj, 2017). Pri tem vse omenjene sestavine močno vplivajo na izid pro-
cesa prilagajanja oz. krepitve odpornosti teh kompleksnih sistemov.

Prilagajanje z ekosistemskimi pristopi
Varovanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov je izjemno pomembno za
podnebno odporen razvoj. S tem krepimo vlogo ekosistemov pri prilagaja-
nju in blaženju posledic podnebnih sprememb. Novejše analize kažejo, da
je ohranjanje odpornosti biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v
svetovnem merilu odvisno od učinkovitega ter pravičnega ohranjanja od 30
do 50 zemeljskega kopnega, sladkovodnih virov in oceanov (Portner in Ro-
berts, 2022). Na tej predpostavki temeljijo tudi ekosistemski pristopi v prila-
gajanju, ki jih strokovno opredeljujemo kot »na ekosistemih temelječe pri-
lagajanje« (angl. ecosystem-based adaptation – EbA).Tosoukrepi zaobnovo
biotskeraznovrstnosti in krepitev ekosistemskih storitev,ki so dodani k širšim
strategijam prilagajanja kot pomoč ljudem pri soočenju z negativnimi posle-
dicami podnebnih sprememb. Kakovostna implementacija EbA zahteva, da
ti ukrepi (UNEP, 2022):1.zmanjšujejo ranljivost;2.ustvarjajodružbenekori-
sti v kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe; 3. obnavljajo ali ohra-
njajo zdrave ekosisteme; 4. so v skladu s politikami na več ravneh; 5. podpi-
rajo pravično upravljanje, participacijo in enakopravnost spolov ter krepijo
zmogljivosti skupnosti. To so stroškovno učinkovite rešitve, hkrati pa zago-
tavljajo številne okoljske, družbene (tudi kulturne) in gospodarske koristi. S
tem prispevajo k podnebni odpornosti ekosistemov in skupnosti, poleg tega
patudi k integraciji lokalnegaznanjain vrednot pri sooblikovanjuskupnih re-
šitev. Tako pripomorejo h kolektivnemu učenju in trajnostnemu razvoju zno-
traj planetarnih zmogljivosti (Colls idr., 2009).
EbA se tesno povezuje z ekosistemskimi pristopi v zmanjševanju tvega-
njazanesreče (angl. ecosystem-based disaster risk reduction – Eco-DRR), kar je
opredeljeno kot trajnostno upravljanje, ohranjanje in obnova ekosistemov
za zmanjšanje tveganja za nesreče, da se dosežeta odpornost in trajnostni
razvoj (Estrella in Saalismaa, 2013; Lo, 2016).
EbA je pomemben poligon za udejanjanje transformacijskega prilagaja-
nja, saj oba koncepta temeljita na sodelovanju različnih deležnikov v lokalni
in širši skupnosti. Za doseganje transformacijskega učinka EbA v družbi je
bistveno ozaveščati prebivalce o pomenu EbA ter spodbujati njihovo ak-

18