Page 19 - Učilnica za življenje

Igre za izobraževanje o prilagajanju podnebnim spremembam

tivno vključevanje, soudeležbo oz. participacijo pri skupnem načrtovanju
(angl. co-planning), oblikovanju (angl. co-design)in upravljanju (angl. co-
management) teh ukrepov (Emilsson in Sang, 2017).

Prilagoditvena zmogljivost
Podnebne sremembe prinašajo nova družbena, okoljska, gospodarska in po-
litična tveganja ter negotovosti, s katerimi se moramo soočati. V konceptu
podnebne ranljivosti ima poleg izpostavljenosti in občutljivosti pomembno
vlogo tudi sposobnost prilagajanja (slika 1). Ker je zmanjševanje izpostavlje-
nosti in občutljivosti težje doseči, se številni ukrepi za prilagajanje nanašajo
prav na povečanje sposobnosti prilagajanja družbeno-ekoloških sistemov.
Ker je le-ta posredno povezana s podnebno odpornostjo, je njena krepitev
prav tako pomembna kot implementacija infrastrukturnih in drugih institu-
cionalnih ukrepov za prilagajanje (Dilling idr., 2023). Raziskovalci (Barnes idr.,
2017; Folke idr., 2010) ugotavljajo, da so konstruktivni družbeni odnosi med
posamezniki in skupinami deležnikov ključnega pomena za krepitev sposob-
nosti prilagajanja celotne skupnosti ter tudi za utrjevanje vezi z naravo. Ti od-
nosi so temelj za izmenjavo znanja, učenje, ustvarjanje zaupanja in sodelo-
vanja, kar je bistveno za učinkovito soočenje z motnjami in s spremembami
v družbeno-ekoloških sistemih. Okrepljena sposobnost prilagajanja se je iz-
kazala (Chaffin idr., 2016) kot pomembna tudi pri razvoju transformacijskega
upravljanja ekosistemov, ki se lahko najučinkoviteje odzove na spremembe
ureditev, ki jih sprožijo podnebne spremembe.
Da bi bolje razumeli potrebe in povečali zmožnosti vlaganja v ukrepe za ra-
zvoj sposobnosti prilagajanja, Cinner idr. (2018) poudarjajo pet različnih vidi-
kov, ki bi jih bilo treba okrepiti: 1. izboljšanje dostopnosti do virov (finančnih,
tehnoloških, storitvenih), 2. povečanje fleksibilnosti (tj. povečanje prožnosti
pri sprejemanju različnih strategij prilagajanja ali za integracijo različnih pri-
stopovvprilagajanju),3.izboljšanjezmožnosti sodelovanja,kolektivnegade-
lovanja in izmenjave znanja, 4. izboljšanje zmožnosti učenja (še posebej za
spodbujanje ustvarjalnosti in kritičnega razmišljanja) ter 5. povečanje moči
in svobode za aktivno oblikovanje lastne prihodnosti.
Ker so v družbi še vedno številni skeptiki, ki ne verjamejo v antropogenost
vzrokov za podnebne spremembe ali v resnost groženj vse pogostejših in in-
tenzivnejših posledic le-teh, je treba še veliko napora vložiti v obveščanje,
izobraževanje in ozaveščanje posameznikov, še posebej pa odločevalcev in
ključnih deležnikov. Le tako bomo premostili družbene ovire pri prilagajanju
in povečali prilagoditveno sposobnost družbe. Če želimo povečati kakovost
in učinkovitost ukrepanja, je treba nezainteresiranost za ukrepanje aktivno

19