Page 46 - Učilnica za življenje

Janja Plazar in Anja Cijan

so v vlogi raziskovalca (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Z raziskavo smo
želeli ugotoviti vpliv izkustvenega pouka na pridobljeno znanje in na odnos
prvošolcev do deževnikov, kompostiranja ter komposta. Preveriti smo tudi
želeli, kako so se odnos, predsodki do deževnikov in komposta ter napačne
predstave o njih spremenili v skupini, kjer so potekale dejavnosti pretežno v
frontalni obliki, v primerjavi s skupino, kjer so bili učenci deležni izkustvenega
pouka.
Rezultati raziskave so pokazali, da je pridobljeno znanje o kompostiranju
in vlogi deževnikov pri njem večje v skupini prvošolcev, kjer je potekalo izku-
stveno učenje. Na vprašanja o vonju in barvi komposta, o postopku kompo-
stiranja ter o glistinah deževnika so bili deleži pravilnih odgovorov višji v izku-
stveni skupini. Na vprašanja o tem, kaj sodi na kompost, kakšen je deževnik
in v zvezi z raznimi trditvami o deževniku so bili deleži pravilnih odgovorov
podobni, kar nakazuje na dobro predznanje učencev v obeh skupinah. Glede
trajnosti pridobljenega znanja lahko iz opravljene raziskave ugotovimo, da je
na vprašanja o vonju in barvi komposta, postopku kompostiranja ter v zvezi
s trditvami o deževniku skupina, ki je bila deležna izkustvenega učenja, izka-
zovala višje deleže pravilnih odgovorov, medtem ko sta na vprašanja o tem,
kaj sodi na kompost in kakšen je deževnik, obe skupini izkazali podoben de-
lež pravilnih odgovorov. Izstopajoče je opažanje, da se je v kontrolni skupini
delež pravilnih odgovorov na vprašanje o poimenovanju iztrebkov deževni-
kov po dveh mesecih povečal, iz česar lahko sklepamo, da je v vmesnem času
prišlo do dodatnega informiranja učencev.
V raziskavi smo ugotavljali tudi, koliko se je spremenil odnos do deževnika
pri učencih, ki so bili deležni izkustvenega pouka, v primerjavi s tistimi, ki so
bili deležni frontalnega pouka. V kontrolni skupini so bili učenci že pred de-
javnostmi zelo naklonjeni rokovanju z deževnikom, precej bolj kot v skupini,
ki je bila kasneje deležna izkustvenega učenja. Po izvedenih dejavnostih smo
ugotovili, da se je v eksperimentalni skupini naklonjenost otrok do rokovanja
z deževnikom precej povečala in je bila višja kot pri otrocih v kontrolni sku-
pini. Naklonjenost je v eksperimentalni skupini ostala enaka tudi po preteku
dveh mesecev, medtem ko se je v kontrolni skupini znižala. Tudi pri analizi
odgovorov na vprašanje, koliko učencev bi pohodilo deževnika, če bi ga sre-
čalo, smo ugotovili, da je skupina, v kateri je potekal izkustveni pouk, izbolj-
šala odnos do deževnikov, saj so se učenci iz kontrolne skupine po izvedbi
dejavnosti odločali podobno kot pred njeno izvedbo – delež prvošolcev, ki bi
deževnikapohodilo,jeostalnespremenjen.Učenci,kisoimelineposrednoiz-
kušnjo z deževnikom, so po izvedenih dejavnostih močno spremenili odnos,
saj ga nihče več ne bi pohodil. Vrščaj idr. (2003) trdijo, da je neposredna izku-

46