Page 42 - Učilnica za življenje

Janja Plazar in Anja Cijan

Preglednica 6 Prikaz odgovorov na šesto vprašanje (»Kako bi se počutil/-a,
če bi v rokah držal/-a deževnika?«)
Preverjanje znanja Stopnja naklonjenosti KS ES
. Zelo nenaklonjen , ,
Nenaklonjen , ,
Naklonjen , ,
Zelo naklonjen , ,
. Zelo nenaklonjen , ,
Nenaklonjen , ,
Naklonjen , ,
Zelo naklonjen , ,
. Zelo nenaklonjen , ,
Nenaklonjen , ,
Naklonjen , ,
Zelo naklonjen , ,
Opombe KS – kontrolna skupina, ES – eksperimentalna skupina. V odstotkih.

tistično značilna razlika znotraj obeh skupin med tremi preverjanji. V KS smo
zaznali statistično značilno razliko (p < 0,05, Friedmanov test) med prvim in
tretjim preverjanjem (p < 0,05, Wilcoxonov test). Za ES smo ugotovili, da med
preverjanji ni bilo statistično pomembne razlike (p > 0,1, Friedmanov test). Iz
dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je večina učencev z deževnikom
srečala že prej, zato tudi ni bilo zaznati večjih razlik med KS in ES in tudi ne v
pridobljenem znanju znotraj obeh skupin.
S šestim vprašanjem smo želeli ugotoviti, kakšen je odnos prvošolcev do
deževnikov,takodasmojihvprašali,kakobisepočutili,čebigadržalivrokah.
V odgovor smo jim ponudili štiri različne simbole, ki nakazujejo počutje. Zelo
žalosten obraz je veljal za zelo nenaklonjen odnos, zelo nasmejan obraz pa
zelo naklonjen odnos.
Pri prvem preverjanju znanja je bilo 66,7 učencev naklonjenih ali zelo na-
klonjenih rokovanju z deževniki, medtem ko jih je bilo v ES temu naklonjenih
ali zelo naklonjenih le 39,1. Po izvedenih dejavnostih sta se deleža otrok, ki
so naklonjeni ali zelo naklonjeni rokovanju z deževniki, tako v KS kot v ES, po-
večala: v KS na 82,6 in v ES na 76,0. Tudi pri tretjem preverjanju, torej dva
meseca po izvedenih dejavnostih, je bil velik delež otrok v obeh skupinah še
vedno naklonjenih ali zelo naklonjenih temu, da bi v rokah držali deževnika
(75,0 v KS in 76,0 v ES). Ugotovili smo, da se je v ES odstotek otrok, ki so
spremenili naklonjenost do rokovanja z deževnikom, precej bolj povečal kot
odstotek otrok v KS, ki deževnika med aktivnostmi niso imeli priložnost spo-

42