Page 140 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 140

2. del: STRES (80 minut)

                 Potrebujemo: kartice ACTIVITY, štoparica, živahna glasba, glasba za sproščanje

                 Potek dela:

                 •  kratka predstavitev vsebine delavnice:

                   Pogovarjali se bomo o temah: Kateri so sprožilci in vzdrževalci stresa?, Kateri so simp-
                   tomi stresa?, Kakšne načine spoprijemanja s stresom poznamo?


                 •  kratek uvod o tem, kaj je stres:
                   Mladostnike najprej povprašamo, kaj oni menijo, da je stres. Spodbudimo jih, da sami
                   povedo svoje mnenje. Če nimajo predstave, podamo kak svoj predlog in spodbudimo
                   razmišljanje. Sproti razdelamo njihove ideje in predloge, na koncu pa predstavimo za-
                   okroženo celoto in to, kar še ni bilo povedano.

                 VSEBINA: Ogrožajoči in neprijetni dogodki v naši okolici ali zahteve iz okolja, za katere ima-
                 mo občutek, da jim nismo kos, lahko v nas sprožijo stanje napetosti, ki ga imenujemo stres.
                 Stres je torej reakcija telesa na nek resničen ali namišljen dražljaj (stresor). Tak dražljaj
                 lahko vpliva na nas le za kratek čas (nekaj minut) ali dolgoročno (več mesecev). Stres vpliva
                 na spremembe v telesnih znakih, načinu razmišljanja, čustvovanju in vedenju.

                 •  Simptomi stresa (40 minut):
                   •  Activity (30 minut)
                   Pripravimo kartice z različnimi simptomi stresa, mladostniki se razdelijo v skupine po
                   4 (3) – odvisno od velikosti skupine. Vsaka skupina si izmisli ime, ki ga zapišemo na
                   tablo. Po en mladostnik v skupini vleče kartico, na kateri je simptom stresa, kategorija
                   ter način, kako naj bo prikazan: z risanjem/pantomimo/verbalno.

                   Mladostnik pove, v katero kategorijo sodi simptom, ki ga bo prikazal. Drugi iz njegove
                   skupine ugibajo simptom eno minuto. Če mladostniki iz skupine ugotovijo simptom,
                   dobijo 1 točko (točke pišemo na tablo/računalnik – s projekcijo, da je vidno vsem). Če
                   ne ugotovijo, lahko po eni minuti tudi vsi iz drugih skupin predlagajo, kaj bi bil simptom
                   in potem ga razkrijemo. (V tem primeru ne damo točk, tudi če kdo iz drugih skupin pove
                   pravilen odgovor).

                   Sproti vsak razkrit simptom razvrščamo v kategorije (misli, čustva, telo, vedenje), tako
                   da imamo na koncu igre zbrane vse simptome po kategorijah. Vsaka skupina ugiba isto
                   število simptomov, pri čemer se skupine krožno izmenjujejo  po  vsakem prikazanem
                   simptomu (1. skupina pokaže en simptom, 2. skupina en simptom, 3., 4., potem krožno
                   spet 1. skupina drugi simptom itd.). Če se število kartic ne izide tako, da bi vsaka skupina




                                                   138
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145