Page 49 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
nestični vezaj v »phil - harmonicorum« – signifikant
za obdobje, v katerem je pojem nastal, lahko podobne postopke ponovimo
tudi v odsekih časa, kjer se je v nadaljnjih obdobjih pojavljal. Slika postaja
vse celovitejša.
Razprave, ki so doslej spregovorile o nastanku Academiae Phil - Harmo-
nicorum Labaci, o njenem ustanovitelju Janezu Bertholdu pl. Höfferju, o sou-
stanoviteljih Janezu Krstniku Prešernu in Janezu Juriju Hočevarju, o zgodo-
vini in okoliščinah nastanka, o njenih prvih in nadaljnih glasbenih nastopih,
o tesnem odnosu do obeh sestrskih akademij (Academia Operosorom in So-
cietas Unitorum), o nadaljnjem razvoju in premenah delovanja vse do danes
ipd., so v slovenskem prostoru doslej že iznesle veliko izčrpnih simpozijskih
in monografskih premislekov, tehtnih podatkov, pisnih in faksimilnih virov
ter tudi trdno dokazanih dejstev.2 Večini tega ni kaj dodati.
2 Vrsta raziskovalcev, ki so se monografsko posvetili temu vprašanju, je zelo dolga. Od starejših vi-
rov v 19. stol. in do prve svetovne vojne je potrebno posebej izpostaviti Friedricha Keesbacherja,
poleg njega pa še Petra von Radicsa, Viktorja Stesko in dr. Emila Bocka. Njihova bibliografija in
ugotovitve so obširno citirane v vseh dosedanjih publikacijah. Obdobje med vojnama k vprašan-
ju ni prineslo bistvenih premikov. Ponovni začetek pomeni čas po drugi svetovni vojni, ki se zgo-
di ob monografskem delu Dragotina Cvetka, Academia Philharmonicorum Labacensis (Ljubljana:
Cankarjeva založba, 1962). Nanovo in v virih pregledano gradivo D. Cvetka dopolnjuje (beri: po-
pravi) Janez Höf ler, ki poglavje o akademiji filharmonikov zelo smiselno umesti v zaključek širše
zastavljene monografije Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem (Ljubljana: Par-
tizanska knjiga, Znanstveni tisk, 1978), 107–130; Ivan Klemenčič, Slovenska filharmonija in njene
predhodnice (Ljubljana: Slovenska filahrmonija, 1988), 4–21. Od osamosvojitve Slovenije po letu
1991 pa sledi pravi razvet razprav, simpozijev in monografij: indirekten, a zelo pomemben otvo-
ritveni prispevek je opravil simpozij in objava razprav Academia Operosorum. Zbornik prispevkov ko-
lokvija ob 300-letnici ustanovitve, ur. Kajetan Gantar (Ljubljana: SAZU, 1994). Poglavje zase tvori vrs-
ta monografskih del Primoža Kureta: »Academia philharmonicorum v Ljubljani,« Kronika 43
(1995): 19–24; isti, Od Academiae philharmonicorum do prve Slovenske filharmonije – ob 200-letnici Fil-
harmonične družbe (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 1997); isti, Slovenska filharmonija – Academia
Philharmonicorum: 1701–2001 (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2001); isti, Der Archivalienbestand
der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach – Eine bedeutende Quelle zum slowenischen Musikleben
im 19. und beginnenden 20. Jahrhundert (Stuttgart: F. Steiner, 2007); isti, Sto let Slovenske filharmoni-
je (1908–2008), ur. Jonatan Vinkler (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2008); isti, Zanesenjaki in mo-
jstri. Častni člani, umetniški vodje in znameniti umetniki v filharmonijah v Ljubljani, ur. Jonatan Vinkler
(Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2011). Ob približevanju in ob sami 300-letnici Ac. Phil - Har-
monicorum pa doseže raziskovalna vnema pravi vrhunec. Ob že omenjenih Kuretovih delih iz
tega časa moramo omeniti: Metoda Kokole, Academia Philharmonicorum Labacensium: zgledi, usta-
novitve in delovanje. Historični seminar II, ur. Oto Luthar in Vojislav Likar (Ljubljana: ZRC SAZU,
1997), 205–222. Poleg objav na spletu dostopnih vedno novih virov v Digitalni knjižnici Slovenije
(www.dLib.si) je obogatitev s pronicljivimi in bogatimi komentarji oprta objava in prevod dela Ja-
neza Gregorja Dolničarja Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis v Janez Gregor Dolničar, Zgo-
dovina ljubljanske stolne cerkve, Ljubljana 1701–1714, ur. Ana Lavrič (Ljubljana: ZRC, 2003); zajeten
nabor novih tehtnih raziskav je ustvaril mednarodni simpozij 25. in 26. oktobra 2001 in zbornik re-
feratov 300 let/years Academia philharmonicorum Labacensium, 1701–2001, ur. Ivan Klemenčič (Ljub
ljana: Založba ZRC, 2004).
47
za obdobje, v katerem je pojem nastal, lahko podobne postopke ponovimo
tudi v odsekih časa, kjer se je v nadaljnjih obdobjih pojavljal. Slika postaja
vse celovitejša.
Razprave, ki so doslej spregovorile o nastanku Academiae Phil - Harmo-
nicorum Labaci, o njenem ustanovitelju Janezu Bertholdu pl. Höfferju, o sou-
stanoviteljih Janezu Krstniku Prešernu in Janezu Juriju Hočevarju, o zgodo-
vini in okoliščinah nastanka, o njenih prvih in nadaljnih glasbenih nastopih,
o tesnem odnosu do obeh sestrskih akademij (Academia Operosorom in So-
cietas Unitorum), o nadaljnjem razvoju in premenah delovanja vse do danes
ipd., so v slovenskem prostoru doslej že iznesle veliko izčrpnih simpozijskih
in monografskih premislekov, tehtnih podatkov, pisnih in faksimilnih virov
ter tudi trdno dokazanih dejstev.2 Večini tega ni kaj dodati.
2 Vrsta raziskovalcev, ki so se monografsko posvetili temu vprašanju, je zelo dolga. Od starejših vi-
rov v 19. stol. in do prve svetovne vojne je potrebno posebej izpostaviti Friedricha Keesbacherja,
poleg njega pa še Petra von Radicsa, Viktorja Stesko in dr. Emila Bocka. Njihova bibliografija in
ugotovitve so obširno citirane v vseh dosedanjih publikacijah. Obdobje med vojnama k vprašan-
ju ni prineslo bistvenih premikov. Ponovni začetek pomeni čas po drugi svetovni vojni, ki se zgo-
di ob monografskem delu Dragotina Cvetka, Academia Philharmonicorum Labacensis (Ljubljana:
Cankarjeva založba, 1962). Nanovo in v virih pregledano gradivo D. Cvetka dopolnjuje (beri: po-
pravi) Janez Höf ler, ki poglavje o akademiji filharmonikov zelo smiselno umesti v zaključek širše
zastavljene monografije Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem (Ljubljana: Par-
tizanska knjiga, Znanstveni tisk, 1978), 107–130; Ivan Klemenčič, Slovenska filharmonija in njene
predhodnice (Ljubljana: Slovenska filahrmonija, 1988), 4–21. Od osamosvojitve Slovenije po letu
1991 pa sledi pravi razvet razprav, simpozijev in monografij: indirekten, a zelo pomemben otvo-
ritveni prispevek je opravil simpozij in objava razprav Academia Operosorum. Zbornik prispevkov ko-
lokvija ob 300-letnici ustanovitve, ur. Kajetan Gantar (Ljubljana: SAZU, 1994). Poglavje zase tvori vrs-
ta monografskih del Primoža Kureta: »Academia philharmonicorum v Ljubljani,« Kronika 43
(1995): 19–24; isti, Od Academiae philharmonicorum do prve Slovenske filharmonije – ob 200-letnici Fil-
harmonične družbe (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 1997); isti, Slovenska filharmonija – Academia
Philharmonicorum: 1701–2001 (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2001); isti, Der Archivalienbestand
der Philharmonischen Gesellschaft in Laibach – Eine bedeutende Quelle zum slowenischen Musikleben
im 19. und beginnenden 20. Jahrhundert (Stuttgart: F. Steiner, 2007); isti, Sto let Slovenske filharmoni-
je (1908–2008), ur. Jonatan Vinkler (Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2008); isti, Zanesenjaki in mo-
jstri. Častni člani, umetniški vodje in znameniti umetniki v filharmonijah v Ljubljani, ur. Jonatan Vinkler
(Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2011). Ob približevanju in ob sami 300-letnici Ac. Phil - Har-
monicorum pa doseže raziskovalna vnema pravi vrhunec. Ob že omenjenih Kuretovih delih iz
tega časa moramo omeniti: Metoda Kokole, Academia Philharmonicorum Labacensium: zgledi, usta-
novitve in delovanje. Historični seminar II, ur. Oto Luthar in Vojislav Likar (Ljubljana: ZRC SAZU,
1997), 205–222. Poleg objav na spletu dostopnih vedno novih virov v Digitalni knjižnici Slovenije
(www.dLib.si) je obogatitev s pronicljivimi in bogatimi komentarji oprta objava in prevod dela Ja-
neza Gregorja Dolničarja Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis v Janez Gregor Dolničar, Zgo-
dovina ljubljanske stolne cerkve, Ljubljana 1701–1714, ur. Ana Lavrič (Ljubljana: ZRC, 2003); zajeten
nabor novih tehtnih raziskav je ustvaril mednarodni simpozij 25. in 26. oktobra 2001 in zbornik re-
feratov 300 let/years Academia philharmonicorum Labacensium, 1701–2001, ur. Ivan Klemenčič (Ljub
ljana: Založba ZRC, 2004).
47
