Page 53 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
nestični vezaj v »phil - harmonicorum« – signifikant
zavetništva akademije, pa tudi v nekatere likovne simbole, ki so nam iz časa
nastanka na voljo. V razpravi sta zato enako kot tiskani viri soudeležena tudi
sv. Cecilija in pečatnik v vlogi dragocenega simbola (od gr. sym-bállo, aor. sím-
balon), saj se vsi gibljejo znotraj istega miselnega sveta in s svojo pomensko
večplastnostjo v marsičem dopolnjujejo drug drugega. Zaradi obširnosti gra-
diva in teme se bomo v razpravi posvetili predvsem tiskanim virom, saj je v
njih odgovor na prvo ključno vprašanje hipoteze: ali res obstaja jasno postav-
ljen zaznamek takega znaka, ali je tak zapis od začetka in je bil kot tak zaznan
od sodobnikov in od kasnejših rodov, znotraj in zunaj akademije? Najprej si
moramo torej odgovoriti na vprašanje, ali nekaj jè, oz. – po Aristotelovo ‘to
hoti ésti’– da nekaj jè.
Ker so Leges temeljna in zakonodajna listina Academiae Phil - Harmo-
nicorum Labaci ob njeni ustanovitvi, so za našo razpravo najmerodajnejši vir.
Po teži argumentiranja so zato na prvem mestu in tvorijo kriterij razsojanja
večje ali manjše pristnosti ostalih inačic, ki jih skozi stoletja srečujemo.
Leges Academiae Phil - Harmonicorum Labaci
V Semeniški knjižnici v Ljubljani se je v Dolničarjevi zapuščini ohranil edi-
ni izvod statuta oz. zakonov Akademije filharmonikov iz leta 1701, ki ima
v semidiplomatskem prepisu naslednji naslov »LEGES | ACADEMIAE
PHIL- | HARMONICORUM LABACI | METROPOLI CARNIOLIAE
| ADUNATORUM«.10 Drobna knjižica obsega osem členov, ki so natisnje-
ni na štirih straneh formata 15,8 x 19,7 cm, kar je na prvi pogled zelo skro-
mno. Na zadnji strani izza osmega člena je čisto na koncu dragocen zaznamek
»ANNO M. DCCI.«, ki skupaj s pečatnikom nedvoumno kaže na letnico ti-
ska Leges oz. ustanovitve leta 1701.
Grafični zapis vezaja v terminusu Phil - Harmonicorum je jasno razvi-
den že v samem naslovu. Navidezno ga zakrijeta uporaba velikih tiskanih črk
in pa prelom besedila na koncu druge vrstice. Ker je vezaj v besedi »PHIL-«
hkrati tudi v vlogi običajnega kustosa oz. stičnega vezaja ob vrstičnem prelo-
mu, je tesno stisnjen k zadnji črki L, kar je v našem primeru predvsem zaradi
tiskarskega ogledala. Zato na tem mestu daje videz, da je vezaj stičen. Ob na-
tančnem grafičnem pregledu besedila v tretji vrstici »HARMONICORUM
10 Tu semidiplomatski prepis ohranja okvirno podobo velikih in malih tiskanih črk, ne vsebuje pa
razmerja med velikostjo črk. Posebnosti so, kjer je potrebno, v besedilu posebej pojasnjene. Podla-
ga raziskavi je bil odličen faksimile edinega izvoda, ki ga hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani
(Dolničar, Miscellanea): Leges Academiae Philharmonicorum Labaci Metropoli Carnioliae adunatorum
/Zakoni Akademije filharmonikov, združenih v Ljubljani, prestolnici Kranjske, ur. Danilo Pokorn, prev.
Kajetan Gantar (Ljubljana: Novamedia, 1993). Zanimivo, da tudi uredništvo v naslovu svoje faksi-
milne izdaje ne zaznava tu obravnavane posebnosti.
51
zavetništva akademije, pa tudi v nekatere likovne simbole, ki so nam iz časa
nastanka na voljo. V razpravi sta zato enako kot tiskani viri soudeležena tudi
sv. Cecilija in pečatnik v vlogi dragocenega simbola (od gr. sym-bállo, aor. sím-
balon), saj se vsi gibljejo znotraj istega miselnega sveta in s svojo pomensko
večplastnostjo v marsičem dopolnjujejo drug drugega. Zaradi obširnosti gra-
diva in teme se bomo v razpravi posvetili predvsem tiskanim virom, saj je v
njih odgovor na prvo ključno vprašanje hipoteze: ali res obstaja jasno postav-
ljen zaznamek takega znaka, ali je tak zapis od začetka in je bil kot tak zaznan
od sodobnikov in od kasnejših rodov, znotraj in zunaj akademije? Najprej si
moramo torej odgovoriti na vprašanje, ali nekaj jè, oz. – po Aristotelovo ‘to
hoti ésti’– da nekaj jè.
Ker so Leges temeljna in zakonodajna listina Academiae Phil - Harmo-
nicorum Labaci ob njeni ustanovitvi, so za našo razpravo najmerodajnejši vir.
Po teži argumentiranja so zato na prvem mestu in tvorijo kriterij razsojanja
večje ali manjše pristnosti ostalih inačic, ki jih skozi stoletja srečujemo.
Leges Academiae Phil - Harmonicorum Labaci
V Semeniški knjižnici v Ljubljani se je v Dolničarjevi zapuščini ohranil edi-
ni izvod statuta oz. zakonov Akademije filharmonikov iz leta 1701, ki ima
v semidiplomatskem prepisu naslednji naslov »LEGES | ACADEMIAE
PHIL- | HARMONICORUM LABACI | METROPOLI CARNIOLIAE
| ADUNATORUM«.10 Drobna knjižica obsega osem členov, ki so natisnje-
ni na štirih straneh formata 15,8 x 19,7 cm, kar je na prvi pogled zelo skro-
mno. Na zadnji strani izza osmega člena je čisto na koncu dragocen zaznamek
»ANNO M. DCCI.«, ki skupaj s pečatnikom nedvoumno kaže na letnico ti-
ska Leges oz. ustanovitve leta 1701.
Grafični zapis vezaja v terminusu Phil - Harmonicorum je jasno razvi-
den že v samem naslovu. Navidezno ga zakrijeta uporaba velikih tiskanih črk
in pa prelom besedila na koncu druge vrstice. Ker je vezaj v besedi »PHIL-«
hkrati tudi v vlogi običajnega kustosa oz. stičnega vezaja ob vrstičnem prelo-
mu, je tesno stisnjen k zadnji črki L, kar je v našem primeru predvsem zaradi
tiskarskega ogledala. Zato na tem mestu daje videz, da je vezaj stičen. Ob na-
tančnem grafičnem pregledu besedila v tretji vrstici »HARMONICORUM
10 Tu semidiplomatski prepis ohranja okvirno podobo velikih in malih tiskanih črk, ne vsebuje pa
razmerja med velikostjo črk. Posebnosti so, kjer je potrebno, v besedilu posebej pojasnjene. Podla-
ga raziskavi je bil odličen faksimile edinega izvoda, ki ga hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani
(Dolničar, Miscellanea): Leges Academiae Philharmonicorum Labaci Metropoli Carnioliae adunatorum
/Zakoni Akademije filharmonikov, združenih v Ljubljani, prestolnici Kranjske, ur. Danilo Pokorn, prev.
Kajetan Gantar (Ljubljana: Novamedia, 1993). Zanimivo, da tudi uredništvo v naslovu svoje faksi-
milne izdaje ne zaznava tu obravnavane posebnosti.
51
