Page 57 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
nestični vezaj v »phil - harmonicorum« – signifikant
ni zapis ima v našem terminusu stični vezaj in malo začetnico drugega členka
‘-harmonicorum’. Ali je zapis besedila v okence grba nadzoroval Höffer sam
ali ne, ni znano. V primerjavi z obema kasnejšima libretom lahko zaključuje-
mo, da se je zapis zgodil mimo Höfferja. Bo pa ta zapis – ob drugih drugotnih
virih, ki bodo navedeni v nadaljevanju – vse do 20. stol. sopovzročil določe-
no zmedo in nihanje.
Janez Gašper Gošelj (Goschl) – Director A.Ph.H.
Na razpolago imamo še en neposredni vir iz časa tik po ustanovitvi. Ohran
jena je pobotnica, ki Jakobu Schellu pl. Schellenburgu potrjuje plačilo čla-
narine za leti 1704 in 1705. Dokument je podpisal takratni Director Aca-
demiae Janez Gašper Gošelj (Goschl) in ga opremil z datumom »22 9bre [ =
novem-ber] 1705« ter z akademijskim žigom, kar daje dokumentu dvojno
vrednost. Gošelj zapiše ime akademije v odnosu do Leges z manjšo nepozor-
nostjo takole: »Academia Phil- harmonicoru[m]«. Drugi člen imena je zapi-
san z malo začetnico, ohranjena pa je močna cezura.19 Podobno lahkotnost
zaznamo v Gošeljevem poimenovanju v njegovem testamentu kar z Acade-
mia Caeciliana.20
Janez Jurij Hočevar (Gottscheer)
Doslednejši pa je grafični zapis na naslovnici šolske igre jezuitskega liceja iz
leta 1710 Magnanimitas belli, et pacis arbitra …, za katero je glasbo napisal
Janez Jurij Hočevar. Citat na dnu naslovnice je nedvoumen: »MUSICES
COMPOSITORE | Praenobili ac Claris. D[omi]no JOANNE GEORGIO
GOTTSCHEER, … Judiciorum | Advocato, & Phil-Harmonico Labacensi.«21
Hočevar je tu izrecno omenjen tudi kot skladatelj glasbe, pri čemer je na tem
mestu pomenljiva uporaba tujke v latinščini ‘musicés’,22 kar je tedaj imelo svoj
globlji pomen. Pravilen zapis, kot ga zahteva duh Leges, tu zato ni naključen.
19 Izvirnik hrani NUK v Ljubljani, glasbena zbirka. Čitljiv faksimile je na voljo v zborniku: 300 let/
years Academia philharmonicorum Labacensium, 1701–2001. Zbornik referatov z mednarodnega simpozi-
ja 25.–26. oktobra 2001 v Ljubljani, ur. Ivan Klemenčič (Ljubljana: Založba ZRC, 2004), 40 (slika 2, v
članku Metode Kokole).
20 Dragotin Cvetko, Academia Philharmonicorum Labacensis (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1962),
158, op. 256.
21 Tisk hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani, Dolničar, Miscelanea. Prepis je semidiplomatski.
22 Tujka v latinščini, ‘mûsicês’, je rodilnik ženskega samostalnika ‘mûsicê’. Izraz so latinci (humanisti v
renesansi in baroku tudi!) uporabljali takrat, kadar so želeli izraziti star antični pomen, gr. moysiké
téhne, tj. glasbo, »h kateri spada po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestrika«, kot
prevaja Fran Wiesthaler (v Lat. slov. slovar, IV, 364), kot npr. v tragedijah in komedijah. V grščini
namr eč izraz ‘moysiké téhne’ ohranja živ spomin na muze in zato pomeni vsakršno umetnost, vsako
izobrazbo duha.
55
ni zapis ima v našem terminusu stični vezaj in malo začetnico drugega členka
‘-harmonicorum’. Ali je zapis besedila v okence grba nadzoroval Höffer sam
ali ne, ni znano. V primerjavi z obema kasnejšima libretom lahko zaključuje-
mo, da se je zapis zgodil mimo Höfferja. Bo pa ta zapis – ob drugih drugotnih
virih, ki bodo navedeni v nadaljevanju – vse do 20. stol. sopovzročil določe-
no zmedo in nihanje.
Janez Gašper Gošelj (Goschl) – Director A.Ph.H.
Na razpolago imamo še en neposredni vir iz časa tik po ustanovitvi. Ohran
jena je pobotnica, ki Jakobu Schellu pl. Schellenburgu potrjuje plačilo čla-
narine za leti 1704 in 1705. Dokument je podpisal takratni Director Aca-
demiae Janez Gašper Gošelj (Goschl) in ga opremil z datumom »22 9bre [ =
novem-ber] 1705« ter z akademijskim žigom, kar daje dokumentu dvojno
vrednost. Gošelj zapiše ime akademije v odnosu do Leges z manjšo nepozor-
nostjo takole: »Academia Phil- harmonicoru[m]«. Drugi člen imena je zapi-
san z malo začetnico, ohranjena pa je močna cezura.19 Podobno lahkotnost
zaznamo v Gošeljevem poimenovanju v njegovem testamentu kar z Acade-
mia Caeciliana.20
Janez Jurij Hočevar (Gottscheer)
Doslednejši pa je grafični zapis na naslovnici šolske igre jezuitskega liceja iz
leta 1710 Magnanimitas belli, et pacis arbitra …, za katero je glasbo napisal
Janez Jurij Hočevar. Citat na dnu naslovnice je nedvoumen: »MUSICES
COMPOSITORE | Praenobili ac Claris. D[omi]no JOANNE GEORGIO
GOTTSCHEER, … Judiciorum | Advocato, & Phil-Harmonico Labacensi.«21
Hočevar je tu izrecno omenjen tudi kot skladatelj glasbe, pri čemer je na tem
mestu pomenljiva uporaba tujke v latinščini ‘musicés’,22 kar je tedaj imelo svoj
globlji pomen. Pravilen zapis, kot ga zahteva duh Leges, tu zato ni naključen.
19 Izvirnik hrani NUK v Ljubljani, glasbena zbirka. Čitljiv faksimile je na voljo v zborniku: 300 let/
years Academia philharmonicorum Labacensium, 1701–2001. Zbornik referatov z mednarodnega simpozi-
ja 25.–26. oktobra 2001 v Ljubljani, ur. Ivan Klemenčič (Ljubljana: Založba ZRC, 2004), 40 (slika 2, v
članku Metode Kokole).
20 Dragotin Cvetko, Academia Philharmonicorum Labacensis (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1962),
158, op. 256.
21 Tisk hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani, Dolničar, Miscelanea. Prepis je semidiplomatski.
22 Tujka v latinščini, ‘mûsicês’, je rodilnik ženskega samostalnika ‘mûsicê’. Izraz so latinci (humanisti v
renesansi in baroku tudi!) uporabljali takrat, kadar so želeli izraziti star antični pomen, gr. moysiké
téhne, tj. glasbo, »h kateri spada po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestrika«, kot
prevaja Fran Wiesthaler (v Lat. slov. slovar, IV, 364), kot npr. v tragedijah in komedijah. V grščini
namr eč izraz ‘moysiké téhne’ ohranja živ spomin na muze in zato pomeni vsakršno umetnost, vsako
izobrazbo duha.
55
