Page 60 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
musica et artes
ni primerov izražena vsaj s stičnim vezajem, če ne že kar z nestičnim na način,
kot to nakažejo in izrecno zahtevajo Leges, ki so edine merodajne.
Na tej točki se odpira še nekaj drugih vprašanj, ki nakazujejo nadaljnje
raziskave. Slednje bodo morale poiskati odgovor na krovno povpraševanje po
bistvu oz. kajstvu, Aristotelov tò tí estí. Semantika nestičnega vezaja v Phil -
Harmonicorum v navezavi na vsebine, ki jih označuje par symbolum/pečatnik
in Caecilia, namreč zahtevajo ugotovitev bistva pa tudi – v kolikor je možno
– ime in priimek tistega, ki je takšne vsebine domislil, sam ali družno z osta-
limi. Tako bo potrebno še odkriti (če bo to sploh mogoče) očetovstvo termi-
nusa Phil - Harmonicorum. Do njega bomo lahko prišli po poti, ki bo raziska-
la intelektualni domet posameznih ustanoviteljev. Kot kaže skoraj soglasna
ugotovitev dosedanjih raziskovalcev, so bili zelo verjetno vsi iz vrst operozov
ali vsaj v njihovi neposredni bližini in stiku. Med temi pa – kaže – bi potrebo-
val posebno pozornost arcadijec in operoz Janez Krstnik Prešeren. Nujen bo
tudi vpogled v miselno zasnovo podobnih akademij, zlasti v Italiji, ki so kakor
koli vplivale na vsebinsko podobo ljubljanske (v Veroni, Bologni, v Rimu), in
njihov morebiten medsebojni idejni odnos ipd., o čemer tudi obstaja soglasje
raziskovalcev, ni pa še to čisto pojasnjeno.
S tem je podan temelj za nadaljnje raziskave o globlji in večplastni vse-
bini terminusa Phil - Harmonicorum, o njegovih pomenih pa tudi o zgodo-
vinskem spominu, ki ga s svojim delovanjem še danes ohranja ta naša častitlji-
va ustanova. Drobci z amnezijo izbrisanih prvotnih pomenov bi tej ustanovi
lahko še kako koristili. In to prav danes, ko se je Slovenska filharmonija – pa
tudi vsa glasba – znašla na prepihu večinoma le tržno globaliziranega sveta.
Čeprav je Slovenija trdno zasidrana v jedru Evrope, je v nevarnosti, da bo vse
bolj postajala le prometno križišče tržnih poti utrujene severne poloble sve-
ta. Höfferji, Dolničarji, Prešerni, Schönlebni in Valvazorji imajo prav ta tre-
nutek povedati ali vsaj svetovati še kaj zelo koristnega. Mutatis mutandis, ra-
zumljivo.
58
ni primerov izražena vsaj s stičnim vezajem, če ne že kar z nestičnim na način,
kot to nakažejo in izrecno zahtevajo Leges, ki so edine merodajne.
Na tej točki se odpira še nekaj drugih vprašanj, ki nakazujejo nadaljnje
raziskave. Slednje bodo morale poiskati odgovor na krovno povpraševanje po
bistvu oz. kajstvu, Aristotelov tò tí estí. Semantika nestičnega vezaja v Phil -
Harmonicorum v navezavi na vsebine, ki jih označuje par symbolum/pečatnik
in Caecilia, namreč zahtevajo ugotovitev bistva pa tudi – v kolikor je možno
– ime in priimek tistega, ki je takšne vsebine domislil, sam ali družno z osta-
limi. Tako bo potrebno še odkriti (če bo to sploh mogoče) očetovstvo termi-
nusa Phil - Harmonicorum. Do njega bomo lahko prišli po poti, ki bo raziska-
la intelektualni domet posameznih ustanoviteljev. Kot kaže skoraj soglasna
ugotovitev dosedanjih raziskovalcev, so bili zelo verjetno vsi iz vrst operozov
ali vsaj v njihovi neposredni bližini in stiku. Med temi pa – kaže – bi potrebo-
val posebno pozornost arcadijec in operoz Janez Krstnik Prešeren. Nujen bo
tudi vpogled v miselno zasnovo podobnih akademij, zlasti v Italiji, ki so kakor
koli vplivale na vsebinsko podobo ljubljanske (v Veroni, Bologni, v Rimu), in
njihov morebiten medsebojni idejni odnos ipd., o čemer tudi obstaja soglasje
raziskovalcev, ni pa še to čisto pojasnjeno.
S tem je podan temelj za nadaljnje raziskave o globlji in večplastni vse-
bini terminusa Phil - Harmonicorum, o njegovih pomenih pa tudi o zgodo-
vinskem spominu, ki ga s svojim delovanjem še danes ohranja ta naša častitlji-
va ustanova. Drobci z amnezijo izbrisanih prvotnih pomenov bi tej ustanovi
lahko še kako koristili. In to prav danes, ko se je Slovenska filharmonija – pa
tudi vsa glasba – znašla na prepihu večinoma le tržno globaliziranega sveta.
Čeprav je Slovenija trdno zasidrana v jedru Evrope, je v nevarnosti, da bo vse
bolj postajala le prometno križišče tržnih poti utrujene severne poloble sve-
ta. Höfferji, Dolničarji, Prešerni, Schönlebni in Valvazorji imajo prav ta tre-
nutek povedati ali vsaj svetovati še kaj zelo koristnega. Mutatis mutandis, ra-
zumljivo.
58
