Page 61 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
provincialno opereto
in nacionalno opero
Foersterjev Gorenjski slavček
Jernej Weiss, Ljubljana – Maribor
Anton Foerster vsekakor sodi med tiste češke skladatelje, ki so v drugi
polovici 19. in v začetku 20. stoletja najpomembneje prispevali tako
k cerkveni kot tudi k posvetni glasbeni ustvarjalnosti na Slovenskem.
Pri presoji njegovega skladateljskega dela se zdi v prvi vrsti potrebno poudari-
ti, da je Foerster leta 1867 po prihodu v Ljubljano v institucionalnem pogledu
naletel na bolj ali manj neurejene razmere. Pevski zbori – tako cerkveni kot
posvetni – kot tudi večina drugih poustvarjalnih ustanov je bila namreč kva-
litativno na sila nezavidljivi ravni. Foerster je moral torej svojo ustvarjalno po-
etiko, ki so jo na Češkem v prvi vrsti zaznamovali Smetanovi, Dvořákovi idr.
vplivi, prilagoditi na Slovenskem obstoječim razmeram. Posamezne skladbe
iz začetnega ustvarjalnega obdobja kljub temu presegajo ta ozki ustvarjalni
okvir in kažejo skladatelja, ki je znal v nekaterih kompozicijah prikazati vse
svoje razmeroma bogato kompozicijsko-tehnično znanje.
Opereta Gorenjski slavček
Na Foersterjevo glasbeno-scensko ustvarjalnost je nedvomno vplivala usta-
novitev Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1867, ki je začelo kot prvo red
no uprizarjati dramska in glasbeno-scenska dela v slovenskem jeziku.1 Zlasti
opereta je bila takrat zelo priljubljena in je bila pogosto na sporedu v starem
nemškem Deželnem gledališču, v katerem je Dramatično društvo od sezone
1870/71 gostovalo trikrat na teden. Društvo je že kmalu po ustanovitvi od
prlo lastno igralsko in pevsko šolo, da bi si pridobilo nove izvajalce. Na spore-
1 Na Slovenskem je glasbeno-scenska dela sporadično že poprej uprizarjala ljubljanska čitalnica.
Med drugim sta bili v okviru omenjene čitalnice premierno uprizorjeni opereta Tičnik Benjamina
Ipavca (4. februarja 1866) in Jamska Ivanka Miroslava Vilharja (30. marca 1871). Henrik Neubauer,
Opereta v Sloveniji: Zgodovinski pregled (Ljubljana: Glasbena matica Ljubljana, 2008), 15, 19.
med provincialno opereto in nacionalno opero ... 59
in nacionalno opero
Foersterjev Gorenjski slavček
Jernej Weiss, Ljubljana – Maribor
Anton Foerster vsekakor sodi med tiste češke skladatelje, ki so v drugi
polovici 19. in v začetku 20. stoletja najpomembneje prispevali tako
k cerkveni kot tudi k posvetni glasbeni ustvarjalnosti na Slovenskem.
Pri presoji njegovega skladateljskega dela se zdi v prvi vrsti potrebno poudari-
ti, da je Foerster leta 1867 po prihodu v Ljubljano v institucionalnem pogledu
naletel na bolj ali manj neurejene razmere. Pevski zbori – tako cerkveni kot
posvetni – kot tudi večina drugih poustvarjalnih ustanov je bila namreč kva-
litativno na sila nezavidljivi ravni. Foerster je moral torej svojo ustvarjalno po-
etiko, ki so jo na Češkem v prvi vrsti zaznamovali Smetanovi, Dvořákovi idr.
vplivi, prilagoditi na Slovenskem obstoječim razmeram. Posamezne skladbe
iz začetnega ustvarjalnega obdobja kljub temu presegajo ta ozki ustvarjalni
okvir in kažejo skladatelja, ki je znal v nekaterih kompozicijah prikazati vse
svoje razmeroma bogato kompozicijsko-tehnično znanje.
Opereta Gorenjski slavček
Na Foersterjevo glasbeno-scensko ustvarjalnost je nedvomno vplivala usta-
novitev Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1867, ki je začelo kot prvo red
no uprizarjati dramska in glasbeno-scenska dela v slovenskem jeziku.1 Zlasti
opereta je bila takrat zelo priljubljena in je bila pogosto na sporedu v starem
nemškem Deželnem gledališču, v katerem je Dramatično društvo od sezone
1870/71 gostovalo trikrat na teden. Društvo je že kmalu po ustanovitvi od
prlo lastno igralsko in pevsko šolo, da bi si pridobilo nove izvajalce. Na spore-
1 Na Slovenskem je glasbeno-scenska dela sporadično že poprej uprizarjala ljubljanska čitalnica.
Med drugim sta bili v okviru omenjene čitalnice premierno uprizorjeni opereta Tičnik Benjamina
Ipavca (4. februarja 1866) in Jamska Ivanka Miroslava Vilharja (30. marca 1871). Henrik Neubauer,
Opereta v Sloveniji: Zgodovinski pregled (Ljubljana: Glasbena matica Ljubljana, 2008), 15, 19.
med provincialno opereto in nacionalno opero ... 59
