Page 63 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
vra z zborom v A-duru, arija Minke v E-duru in zaključek z reprizo napitni-
ce v A-duru.5
Prvotni rok sprejema kompozicij na natečaj so zavoljo nezadostnega od-
ziva – slovenskih skladateljev glasbeno-scenskih del je namreč primanjkova-
lo – nekoliko podaljšali, in sicer od konca leta 1870 še za šest mesecev, to je do
konca junija 1871.6 Vendar pa je bilo Foersterjevo delo, poleg operete danes
skoraj povsem neznanega vipavskega učitelja, organista in pevovodje čitalni-
škega zbora v Gorici Antona Hribarja Prepir o ženitvi na besedilo slovenske-
ga pesnika in duhovnika Jurija Gabrijana, edino glasbeno-scensko delo, ki je
prispelo na razpis.7
Obe glasbeno-scenski deli sta bili z dopisom Kranjskega deželnega od-
bora z dne 21. septembra 1871 posredovani ocenjevalni komisiji v Prago, ki so
jo sestavljali Foersterjevi nekdanji praški učitelji: Ljudevit Procházka, Bed
řich Smetana in Karel Bendl. Vsi trije so Gorenjskemu slavčku namenili po-
hvalne ocene in mu soglasno dodelili prvo nagrado.8 Ocenjevalna komisija ga
je tako ocenila kot v »naivnem diletantizmu sproščeno napisano delo«.9 Prvi
je 20. januarja 1872 podal oceno Gorenjskega slavčka Smetana, ki je med dru-
gim zapisal: »[P]rvo in najbrž edino nagrado nedvomno zasluži opera Gorenj-
ski slavček. Ima svežo melodijo in domiselnost, bogato harmonizacijo in spre-
tno instrumentacijo.«10 Drugi član ocenjevalne komisije, skladatelj in dirigent
Karel Bendl, je 24. januarja 1872 v svojem poročilu zapisal, da je opereta Go-
renjski slavček tako upoštevajoč estetske kot glasbene kriterije upravičena do
prve nagrade.11 Svoje je dodal še glasbeni kritik in urednik Ljudevit Procház-
ka, ki je bil mnenja, da
sodeč z umetniškega in glasbenega vidika ni pomislekov, da je Gorenjski slavček
povsem uspela stvaritev, ki jo je napisalo rutinirano pero. Tudi z absolutnega stali-
šča ji gre glede na njeno idejo in obliko, naravnost in prisrčnost, nedeljena pohvala.
Preslavni deželni odbor bo vsekakor prisodil temu delu prvo nagrado, še toliko bolj,
5 Laibacher Zeitung, 29. april 1872.
6 Iz poročila izvemo, da je Foerster opereto napisal v letih 1870–71. Trstenjak, Slovensko gledališče, 58.
7 Na razpis pa je sicer poleg omenjenih dveh kompozicij prišlo še enajst gledaliških del. Med njimi
najdemo žaloigre, drame pa tudi veseloigre.
8 Hribarjevo delo Prepir o ženitvi naj namreč ne bi odgovarjalo vsebini razpisa. Napisano naj bi bilo
kot igra s petjem in ne kot opereta, poleg tega pa skladatelj ni predložil partiture, temveč zgolj
klavirski izvleček.
9 Prepis originala ocenjevalne komisije se nahaja v zapuščini Franceta Mohoriča. Glasbena zbirka
NUK, France Mohorič, Kronika.
10 Ibid.
11 Ibid.
61
vra z zborom v A-duru, arija Minke v E-duru in zaključek z reprizo napitni-
ce v A-duru.5
Prvotni rok sprejema kompozicij na natečaj so zavoljo nezadostnega od-
ziva – slovenskih skladateljev glasbeno-scenskih del je namreč primanjkova-
lo – nekoliko podaljšali, in sicer od konca leta 1870 še za šest mesecev, to je do
konca junija 1871.6 Vendar pa je bilo Foersterjevo delo, poleg operete danes
skoraj povsem neznanega vipavskega učitelja, organista in pevovodje čitalni-
škega zbora v Gorici Antona Hribarja Prepir o ženitvi na besedilo slovenske-
ga pesnika in duhovnika Jurija Gabrijana, edino glasbeno-scensko delo, ki je
prispelo na razpis.7
Obe glasbeno-scenski deli sta bili z dopisom Kranjskega deželnega od-
bora z dne 21. septembra 1871 posredovani ocenjevalni komisiji v Prago, ki so
jo sestavljali Foersterjevi nekdanji praški učitelji: Ljudevit Procházka, Bed
řich Smetana in Karel Bendl. Vsi trije so Gorenjskemu slavčku namenili po-
hvalne ocene in mu soglasno dodelili prvo nagrado.8 Ocenjevalna komisija ga
je tako ocenila kot v »naivnem diletantizmu sproščeno napisano delo«.9 Prvi
je 20. januarja 1872 podal oceno Gorenjskega slavčka Smetana, ki je med dru-
gim zapisal: »[P]rvo in najbrž edino nagrado nedvomno zasluži opera Gorenj-
ski slavček. Ima svežo melodijo in domiselnost, bogato harmonizacijo in spre-
tno instrumentacijo.«10 Drugi član ocenjevalne komisije, skladatelj in dirigent
Karel Bendl, je 24. januarja 1872 v svojem poročilu zapisal, da je opereta Go-
renjski slavček tako upoštevajoč estetske kot glasbene kriterije upravičena do
prve nagrade.11 Svoje je dodal še glasbeni kritik in urednik Ljudevit Procház-
ka, ki je bil mnenja, da
sodeč z umetniškega in glasbenega vidika ni pomislekov, da je Gorenjski slavček
povsem uspela stvaritev, ki jo je napisalo rutinirano pero. Tudi z absolutnega stali-
šča ji gre glede na njeno idejo in obliko, naravnost in prisrčnost, nedeljena pohvala.
Preslavni deželni odbor bo vsekakor prisodil temu delu prvo nagrado, še toliko bolj,
5 Laibacher Zeitung, 29. april 1872.
6 Iz poročila izvemo, da je Foerster opereto napisal v letih 1870–71. Trstenjak, Slovensko gledališče, 58.
7 Na razpis pa je sicer poleg omenjenih dveh kompozicij prišlo še enajst gledaliških del. Med njimi
najdemo žaloigre, drame pa tudi veseloigre.
8 Hribarjevo delo Prepir o ženitvi naj namreč ne bi odgovarjalo vsebini razpisa. Napisano naj bi bilo
kot igra s petjem in ne kot opereta, poleg tega pa skladatelj ni predložil partiture, temveč zgolj
klavirski izvleček.
9 Prepis originala ocenjevalne komisije se nahaja v zapuščini Franceta Mohoriča. Glasbena zbirka
NUK, France Mohorič, Kronika.
10 Ibid.
11 Ibid.
61
