Page 171 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 171
Sklepne ugotovitve in kratek
pregled glavnih vsebinskih
poudarkov dela
O opredelitvi mest in mestnega prebivalstva
Na podlagi opravljenih analiz in pregleda literature lahko zapišemo, da je
mestno prebivalstvo Slovenije precej raztegljiv pojem. Ne le, da so v svetu
pristopi k opredeljevanju mest zelo različni, tudi v Sloveniji obstaja več raz-
ličnih opredelitev. Razlike pa z vidika skupka mestnega prebivalstva niso
prav zelo velike. Pri tem imamo v mislih predvsem značilnosti mestnega
prebivalstva, čeprav tudi število ob različnih opredelitvah ni tako zelo raz-
lično. V prvem primeru vidimo razlog v tem, da mejo med mestnim in ne-
mestnim prebivalstvom dejansko vedno zarežemo v prebivalstvo obmestij
in naselij, kjer prevladuje mestni način življenja. V drugem primeru pa je
razlog ta, da gre za vprašanje vključevanja ali nevključevanja sorazmerno
majhnih naselij, ki jih tudi po številu ni zelo veliko in se tako delež mestne-
ga prebivalstva ne glede na opredelitev bolj ali manj giblje blizu polovice ce-
lotnega prebivalstva države.
Težava, ki jo želimo posebej izpostaviti, pa je v tem, da mestno pre-
bivalstvo, ki bi bilo opredeljeno z vidika razlik v demografskem obnaša-
nju oziroma dejavnikov, ki nanje vplivajo, ni strnjeno in sklenjeno pose-
ljeno. Pa tudi če bi bilo, je teritorialna delitev Slovenije na naselja marsikje
tako nelogična, da povzroča težave pri razmejevanju oziroma opredeljeva-
nju mestnih naselij. Ker pa so mesta poseben tip naselij, ki mora ustreza-
ti izbranim kriterijem, večina avtorjev svoje opredelitve mest opravi prav z
uporabo teh temeljnih prostorskih enot. Razlike se pojavijo pri tem, kate-
ra naselja izberejo za mestna in katera bližnja naselja jim priključijo. To je
seveda odvisno od postavljenih kriterijev, ki ne morejo biti izbrani drugače
kot subjektivno. Seveda temeljijo na avtorjevem znanju (poznavanju pro-
pregled glavnih vsebinskih
poudarkov dela
O opredelitvi mest in mestnega prebivalstva
Na podlagi opravljenih analiz in pregleda literature lahko zapišemo, da je
mestno prebivalstvo Slovenije precej raztegljiv pojem. Ne le, da so v svetu
pristopi k opredeljevanju mest zelo različni, tudi v Sloveniji obstaja več raz-
ličnih opredelitev. Razlike pa z vidika skupka mestnega prebivalstva niso
prav zelo velike. Pri tem imamo v mislih predvsem značilnosti mestnega
prebivalstva, čeprav tudi število ob različnih opredelitvah ni tako zelo raz-
lično. V prvem primeru vidimo razlog v tem, da mejo med mestnim in ne-
mestnim prebivalstvom dejansko vedno zarežemo v prebivalstvo obmestij
in naselij, kjer prevladuje mestni način življenja. V drugem primeru pa je
razlog ta, da gre za vprašanje vključevanja ali nevključevanja sorazmerno
majhnih naselij, ki jih tudi po številu ni zelo veliko in se tako delež mestne-
ga prebivalstva ne glede na opredelitev bolj ali manj giblje blizu polovice ce-
lotnega prebivalstva države.
Težava, ki jo želimo posebej izpostaviti, pa je v tem, da mestno pre-
bivalstvo, ki bi bilo opredeljeno z vidika razlik v demografskem obnaša-
nju oziroma dejavnikov, ki nanje vplivajo, ni strnjeno in sklenjeno pose-
ljeno. Pa tudi če bi bilo, je teritorialna delitev Slovenije na naselja marsikje
tako nelogična, da povzroča težave pri razmejevanju oziroma opredeljeva-
nju mestnih naselij. Ker pa so mesta poseben tip naselij, ki mora ustreza-
ti izbranim kriterijem, večina avtorjev svoje opredelitve mest opravi prav z
uporabo teh temeljnih prostorskih enot. Razlike se pojavijo pri tem, kate-
ra naselja izberejo za mestna in katera bližnja naselja jim priključijo. To je
seveda odvisno od postavljenih kriterijev, ki ne morejo biti izbrani drugače
kot subjektivno. Seveda temeljijo na avtorjevem znanju (poznavanju pro-
