Page 172 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 172
Mestno prebivalstvo Slovenije
blema mestnosti), a slonijo na predpostavkah in ne na merljivih ali jasno
razločljivih značilnostih, ki bi izražale mestnost nekega naselja.
V našo razpravo o problematičnosti opredeljevanja mest in mestnega
prebivalstva smo vključili:
• opredelitev mestnih območij Statističnega urada republike Slove-
nije iz leta 2003,
• Vrišerjevo opredelitev mestnih naselij iz leta 1995,
• Boletovo opredelitev mest iz leta 2008,
• opredelitev na podlagi morfološkega kriterija in kriterija gostote
Drobneta in sodelavcev,
• Eurostatovo »novo, popravljeno mestno-podeželsko tipologijo«
in
• lastno opredelitev na podlagi števila stavb in gostote stanovanj na
172 stavbo.
Prve tri so si podobne po tem, da vse izhajajo iz teritorialne delitve Slo-
venije na območja naselij. Ob postavljenih kriterijih so avtorji določili me-
stna naselja in nato tem priključili še tista okoliška naselja, ki izpolnjujejo
postavljene kriterije, kot so fizična bližina, strnjenost pozidave, funkcio-
nalna navezanost na mesto. Opredelitev Drobneta in sodelavcev je nareje-
na s pomočjo kvadratne mreže in z GIS-orodji ter temelji na predpostav-
ki, da je strnjenost pozidanih površin lahko merilo za določitev območij
mestnih naselij. Tudi Eurostatova opredelitev ima za izhodišče ugotavljan-
je gostot s pomočjo kvadratne mreže, a se žal ob opredeljevanju mestnosti
na ravni občin prednost takega opredeljevanja v slovenskih razmerah pov-
sem izniči, saj so naše občine zelo različne po velikosti in sestavi. Mestna
občina Koper je tako zaradi obsežnega redko poseljenega podeželskega za-
ledja uvrščena v kategorijo redko poseljenih območij, kriterije za gosto po-
seljena območja (mestna?) pa sta izpolnjevali le občini Ljubljana in Mari-
bor.
Našo preprosto opredelitev mest s kriterijem velikosti (števila stavb),
dopolnjenim s kriterijem gostote (stanovanj na stavbo), smo tudi naredili
na ravni naselij, namenjena pa je bila primerjavi s statistično in Vrišerjevo
opredelitvijo. Opravljene analize so pokazale, da z različno opredeljenimi
mestnimi naselji dobimo različno število mestnih območij (mest) in seveda
različno število mestnih prebivalcev. Vendar se po obravnavanih značilno-
stih mestno prebivalstvo, opredeljeno na različne načine, ni toliko razliko-
valo, da bi na podlagi tega lahko ugotavljali, da kakšna od treh primerjanih
delitev bolje zajame mestno prebivalstvo kot drugi dve. Zato smo se odlo-
čili, da bomo iz praktičnih razlogov uporabili statistično opredelitev s 104
blema mestnosti), a slonijo na predpostavkah in ne na merljivih ali jasno
razločljivih značilnostih, ki bi izražale mestnost nekega naselja.
V našo razpravo o problematičnosti opredeljevanja mest in mestnega
prebivalstva smo vključili:
• opredelitev mestnih območij Statističnega urada republike Slove-
nije iz leta 2003,
• Vrišerjevo opredelitev mestnih naselij iz leta 1995,
• Boletovo opredelitev mest iz leta 2008,
• opredelitev na podlagi morfološkega kriterija in kriterija gostote
Drobneta in sodelavcev,
• Eurostatovo »novo, popravljeno mestno-podeželsko tipologijo«
in
• lastno opredelitev na podlagi števila stavb in gostote stanovanj na
172 stavbo.
Prve tri so si podobne po tem, da vse izhajajo iz teritorialne delitve Slo-
venije na območja naselij. Ob postavljenih kriterijih so avtorji določili me-
stna naselja in nato tem priključili še tista okoliška naselja, ki izpolnjujejo
postavljene kriterije, kot so fizična bližina, strnjenost pozidave, funkcio-
nalna navezanost na mesto. Opredelitev Drobneta in sodelavcev je nareje-
na s pomočjo kvadratne mreže in z GIS-orodji ter temelji na predpostav-
ki, da je strnjenost pozidanih površin lahko merilo za določitev območij
mestnih naselij. Tudi Eurostatova opredelitev ima za izhodišče ugotavljan-
je gostot s pomočjo kvadratne mreže, a se žal ob opredeljevanju mestnosti
na ravni občin prednost takega opredeljevanja v slovenskih razmerah pov-
sem izniči, saj so naše občine zelo različne po velikosti in sestavi. Mestna
občina Koper je tako zaradi obsežnega redko poseljenega podeželskega za-
ledja uvrščena v kategorijo redko poseljenih območij, kriterije za gosto po-
seljena območja (mestna?) pa sta izpolnjevali le občini Ljubljana in Mari-
bor.
Našo preprosto opredelitev mest s kriterijem velikosti (števila stavb),
dopolnjenim s kriterijem gostote (stanovanj na stavbo), smo tudi naredili
na ravni naselij, namenjena pa je bila primerjavi s statistično in Vrišerjevo
opredelitvijo. Opravljene analize so pokazale, da z različno opredeljenimi
mestnimi naselji dobimo različno število mestnih območij (mest) in seveda
različno število mestnih prebivalcev. Vendar se po obravnavanih značilno-
stih mestno prebivalstvo, opredeljeno na različne načine, ni toliko razliko-
valo, da bi na podlagi tega lahko ugotavljali, da kakšna od treh primerjanih
delitev bolje zajame mestno prebivalstvo kot drugi dve. Zato smo se odlo-
čili, da bomo iz praktičnih razlogov uporabili statistično opredelitev s 104
