Page 173 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 173
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 173
mestnimi območji, ki skupaj vključujejo še dodatnih 52 naselij mestnega
območja. V naših analizah smo teh 156 naselij razdelili na velika mesta z
več kot 20.000 prebivalci, srednje velika mesta z več kot 10.000 prebivalci,
majhna mesta z manj kot 10.000 prebivalci, zadnjo skupino pa so sestavlja-
la naselja mestnega območja.
Opredelitve mestnega prebivalstva na podlagi zgoraj navedenih delitev
naselij na mestna in druga pa zaradi neprimernosti meja naselij niso bile
povsem ustrezne. Zato smo se lotili iskanja alternativne delitve, ki je teme-
ljila na najmanjših prostorskih enotah – prostorskih okoliših. Te smo delili
na razrede najprej na podlagi gostote prebivalcev na hišno številko. Vendar
se ta način delitve ni izkazal za ustreznega in smo ga nadomestili s kriteri-
jem gostote stanovanj na hišno številko (stavbo). Oblikovali smo šest ra-
zredov glede na povprečno gostoto v prostorskem okolišu, pri čemer je ta
naraščala od najnižje pri razredu prostorskih okolišev, ki so obsegali sko-
raj izključno enostanovanjske stavbe, do najvišje, kjer so ljudje živeli sko-
raj izključno v velikih stanovanjskih blokih in stolpnicah. Tako smo »ur-
bano-ruralni kontinuum« nadomestili z »gostotnim«, ki smo ga umetno
razmejili na šest delov, pri čemer so bile meje med razredi postavljene na
podlagi presoje, torej subjektivno. Gostote stanovanj na stavbo smo vzeli za
izhodišče delitve, ker smo predpostavljali, da je način življenja v večstano-
vanjskih stavbah bistveno drugačen kot v eno- ali dvostanovanjskih. Zato
bi pričakovali, da se prebivalstvo, ki prebiva v enih oziroma v drugih tudi
po nekaterih demografskih značilnostih razlikuje bolj, kot če ga delimo na
podlagi razdelitve naselij na mestna in druga.
Naši izračuni so pokazali, da se ob obeh delitvah prebivalstva,
• na nemestno prebivalstvo in štiri tipe mestnega prebivalstva ter
• na šest razredov glede na povprečno gostoto stanovanj na hišno
številko,
dobljene podskupine prebivalstva pomembno razlikujejo med seboj.
To pomeni, da v obeh primerih obstaja povezanost med pripadnostjo po-
sameznemu tipu oziroma posameznemu razredu in obravnavanimi značil-
nostmi prebivalstva. Pri obeh delitvah pa je ta povezanost večinoma so-
razmerno majhna, predvsem pa nismo zaznali razlik v povezanosti pri eni
in drugi delitvi. Naša predpostavka, da se bodo podskupine prebivalstva,
opredeljene na podlagi gostot stanovanj na stavbo, razlikovale bolj kot
podskupini mestnega in nemestnega prebivalstva po statistični opredeli-
tvi, torej ni bila potrjena. To pa ne pomeni, da taka delitev ne omogoča
pridobivanja novih, drugačnih spoznanj o (mestnem) prebivalstvu. Prebi-
valstvo je ne glede na to, kako ga delimo, notranje heterogeno in skoraj ne-
mestnimi območji, ki skupaj vključujejo še dodatnih 52 naselij mestnega
območja. V naših analizah smo teh 156 naselij razdelili na velika mesta z
več kot 20.000 prebivalci, srednje velika mesta z več kot 10.000 prebivalci,
majhna mesta z manj kot 10.000 prebivalci, zadnjo skupino pa so sestavlja-
la naselja mestnega območja.
Opredelitve mestnega prebivalstva na podlagi zgoraj navedenih delitev
naselij na mestna in druga pa zaradi neprimernosti meja naselij niso bile
povsem ustrezne. Zato smo se lotili iskanja alternativne delitve, ki je teme-
ljila na najmanjših prostorskih enotah – prostorskih okoliših. Te smo delili
na razrede najprej na podlagi gostote prebivalcev na hišno številko. Vendar
se ta način delitve ni izkazal za ustreznega in smo ga nadomestili s kriteri-
jem gostote stanovanj na hišno številko (stavbo). Oblikovali smo šest ra-
zredov glede na povprečno gostoto v prostorskem okolišu, pri čemer je ta
naraščala od najnižje pri razredu prostorskih okolišev, ki so obsegali sko-
raj izključno enostanovanjske stavbe, do najvišje, kjer so ljudje živeli sko-
raj izključno v velikih stanovanjskih blokih in stolpnicah. Tako smo »ur-
bano-ruralni kontinuum« nadomestili z »gostotnim«, ki smo ga umetno
razmejili na šest delov, pri čemer so bile meje med razredi postavljene na
podlagi presoje, torej subjektivno. Gostote stanovanj na stavbo smo vzeli za
izhodišče delitve, ker smo predpostavljali, da je način življenja v večstano-
vanjskih stavbah bistveno drugačen kot v eno- ali dvostanovanjskih. Zato
bi pričakovali, da se prebivalstvo, ki prebiva v enih oziroma v drugih tudi
po nekaterih demografskih značilnostih razlikuje bolj, kot če ga delimo na
podlagi razdelitve naselij na mestna in druga.
Naši izračuni so pokazali, da se ob obeh delitvah prebivalstva,
• na nemestno prebivalstvo in štiri tipe mestnega prebivalstva ter
• na šest razredov glede na povprečno gostoto stanovanj na hišno
številko,
dobljene podskupine prebivalstva pomembno razlikujejo med seboj.
To pomeni, da v obeh primerih obstaja povezanost med pripadnostjo po-
sameznemu tipu oziroma posameznemu razredu in obravnavanimi značil-
nostmi prebivalstva. Pri obeh delitvah pa je ta povezanost večinoma so-
razmerno majhna, predvsem pa nismo zaznali razlik v povezanosti pri eni
in drugi delitvi. Naša predpostavka, da se bodo podskupine prebivalstva,
opredeljene na podlagi gostot stanovanj na stavbo, razlikovale bolj kot
podskupini mestnega in nemestnega prebivalstva po statistični opredeli-
tvi, torej ni bila potrjena. To pa ne pomeni, da taka delitev ne omogoča
pridobivanja novih, drugačnih spoznanj o (mestnem) prebivalstvu. Prebi-
valstvo je ne glede na to, kako ga delimo, notranje heterogeno in skoraj ne-
