Page 179 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 179
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 179
mestih, in so v tem pogledu podobnejša velikim mestom kot pa nemestnim
naseljem. To smo pripisali dejstvu, da je bil velik del teh naselij vključen v
mestna območja Maribora, Ljubljane, Celja in Kranja, v katerih je več de-
lovnih mest, ki zahtevajo višje in visoko izobražene delavce, in je zato tudi
v obmestjih teh mest delež terciarno izobraženih večji kot v srednje velikih
in majhnih mestih.
Deleži prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo in brez izobrazbe so bili
obratnosorazmerni deležem terciarno izobraženih, le da so bili večji (prib-
ližno četrtinski pri moških – 24,7 %; približno tretjinski pri ženskah – 33,5
%). Po območjih gostot so se zmanjševali od območja z najnižjo gostoto
proti območjem z najvišjo. Vendar je bila pri tem deležu še občutnejša raz-
lika med območjem zelo nizke gostote in ostalimi, ki so se razlikovala le za
1,6 odstotne točke pri moških in za 2,7 odstotne točke pri ženskah. Razli-
ka med razredom zelo nizke in razredom nizke gostote pa je bila v prvem
primeru 7,7 in v drugem 8,6 odstotne točke. Delež moških z najnižjo stop-
njo izobrazbe je na območjih najnižje gostote rahlo presegal tri desetine pri
moških (30,8 %) in dve petini pri ženskah (41,1 %), medtem ko sta bila na
območjih z navišjo gostoto natanko 20,0 % pri moških in 30,0 % pri žen-
skah.
Nemestna naselja so se tudi pri deležu najmanj izobraženih najbolj raz-
likovala od ostalih, naselja mestnih območij pa so imela zelo podobna de-
leža kot velika mesta, s tem da je bil pri moških delež v teh naseljih celo
za 0,2 odstotne točke nižji kot v velikih mestih. Tudi velika mesta so se po
tem deležu kar močno razlikovala od srednje velikih in majhnih mest, še
posebej pri ženskah, kjer je bil kar za 6,2 odstotne točke nižji in je znašal le
dobro četrtino (25,6 %). Pri moških je delež v velikih mestih znašal ravno
20,0 %. V območjih z najnižjo gostoto pa sta bila deleža 28,2 % pri moških
in 38,7 % pri ženskah. Deleža (moških, žensk) v nemestnih naseljih sta po
vrednosti bliže najnižjemu razredu gostote kot naslednjemu (1,03 do 1,99),
a manj odstopata od državnega povprečja. To pripisujemo dejstvu, da je
med nemestnimi (drugimi) naselji kar nekaj takih, ki so po sestavi prebi-
valstva zelo podobna obmestnim delom mest in naseljem mestnih območij,
ki so po statistični opredelitvi del mestnih območij. Večja razlika med veli-
kimi in ostalimi mesti predvsem pri ženskah pa je verjetno posledica večje-
ga vpliva domov starejših občanov na starostno in spolno sestavo majhnih
in srednje velikih mest, saj večji delež starejših (žensk) zagotovo pomeni
tudi sorazmerno večji delež najnižjega izobrazbenega razreda (z osnovno-
šolsko izobrazbo in brez izobrazbe).
Iz zgornjih podatkov je jasno razvidna velika razlika v deležih med
ženskami in moškimi. Zaradi vse večjega vključevanja žensk v terciarno
mestih, in so v tem pogledu podobnejša velikim mestom kot pa nemestnim
naseljem. To smo pripisali dejstvu, da je bil velik del teh naselij vključen v
mestna območja Maribora, Ljubljane, Celja in Kranja, v katerih je več de-
lovnih mest, ki zahtevajo višje in visoko izobražene delavce, in je zato tudi
v obmestjih teh mest delež terciarno izobraženih večji kot v srednje velikih
in majhnih mestih.
Deleži prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo in brez izobrazbe so bili
obratnosorazmerni deležem terciarno izobraženih, le da so bili večji (prib-
ližno četrtinski pri moških – 24,7 %; približno tretjinski pri ženskah – 33,5
%). Po območjih gostot so se zmanjševali od območja z najnižjo gostoto
proti območjem z najvišjo. Vendar je bila pri tem deležu še občutnejša raz-
lika med območjem zelo nizke gostote in ostalimi, ki so se razlikovala le za
1,6 odstotne točke pri moških in za 2,7 odstotne točke pri ženskah. Razli-
ka med razredom zelo nizke in razredom nizke gostote pa je bila v prvem
primeru 7,7 in v drugem 8,6 odstotne točke. Delež moških z najnižjo stop-
njo izobrazbe je na območjih najnižje gostote rahlo presegal tri desetine pri
moških (30,8 %) in dve petini pri ženskah (41,1 %), medtem ko sta bila na
območjih z navišjo gostoto natanko 20,0 % pri moških in 30,0 % pri žen-
skah.
Nemestna naselja so se tudi pri deležu najmanj izobraženih najbolj raz-
likovala od ostalih, naselja mestnih območij pa so imela zelo podobna de-
leža kot velika mesta, s tem da je bil pri moških delež v teh naseljih celo
za 0,2 odstotne točke nižji kot v velikih mestih. Tudi velika mesta so se po
tem deležu kar močno razlikovala od srednje velikih in majhnih mest, še
posebej pri ženskah, kjer je bil kar za 6,2 odstotne točke nižji in je znašal le
dobro četrtino (25,6 %). Pri moških je delež v velikih mestih znašal ravno
20,0 %. V območjih z najnižjo gostoto pa sta bila deleža 28,2 % pri moških
in 38,7 % pri ženskah. Deleža (moških, žensk) v nemestnih naseljih sta po
vrednosti bliže najnižjemu razredu gostote kot naslednjemu (1,03 do 1,99),
a manj odstopata od državnega povprečja. To pripisujemo dejstvu, da je
med nemestnimi (drugimi) naselji kar nekaj takih, ki so po sestavi prebi-
valstva zelo podobna obmestnim delom mest in naseljem mestnih območij,
ki so po statistični opredelitvi del mestnih območij. Večja razlika med veli-
kimi in ostalimi mesti predvsem pri ženskah pa je verjetno posledica večje-
ga vpliva domov starejših občanov na starostno in spolno sestavo majhnih
in srednje velikih mest, saj večji delež starejših (žensk) zagotovo pomeni
tudi sorazmerno večji delež najnižjega izobrazbenega razreda (z osnovno-
šolsko izobrazbo in brez izobrazbe).
Iz zgornjih podatkov je jasno razvidna velika razlika v deležih med
ženskami in moškimi. Zaradi vse večjega vključevanja žensk v terciarno
