Page 177 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 177
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela
• Radencih: 22,7 %, in
• Šmarju pri Jelšah: 23,7 %.
Med vsemi velikimi in srednjimi mesti po razmerju med mladim in
starim prebivalstvom najbolj izstopata Maribor in Velenje. Maribor ima
najbolj neugodno razmerje med mladim in starim prebivalstvom. V Ma-
riboru je bil:
• delež mladih: 11,3 %, in
• delež starih: 19,7 %.
To pomeni, da je bil delež mladih manjši, delež starih pa večji kot v ka- 177
terem koli drugem srednje velikem in velikem mestu. Maribor smo opre-
delili kot mestno območje z večjim odstopanjem navzdol pri deležu mlade-
ga prebivalstva (0 do 14 let). Velenje pa je močno odstopalo ne le od velikih
in srednjevelikih mest, ampak je bilo celo mestno območje, ki je bilo po de-
ležu srednjega starostnega razreda na drugem mestu med vsemi slovenski-
mi mestnimi območji s kar 74,2-odstotnim deležem. Za 0,7 odstotne točke
je bil ta delež večji le v Piranu. A za razliko od Pirana je bil v Velenju de-
lež mladih zelo blizu povprečnemu za mestna naselja, močno pa je navzdol
odstopal delež starih, ki je bil s 13,4 % zelo blizu mestnim območjem z naj-
nižjimi deleži. Med velikimi mesti je imelo najugodnejše razmerje med sta-
rimi in mladimi Novo mesto, med srednjimi pa sta po visokih deležih mla-
dih in nizkih deležih starih izstopali mestni območji Domžal in Kamnika.
Razlike med mestnimi območji so precejšnje tudi v spolni sestavi. V
kar četrtini slovenskih mestnih območij živi več moških kakor žensk, naj-
nižji indeks feminitete pa je imel Šoštanj, in sicer 86 žensk na 100 moških.
V glavnem so moški prevladujoče prebivalstvo v industrijskih središčih,
kjer so večje potrebe po moški delovni sili. Mestna območja z najnižjimi
indeksi feminitete so bila tako:
• Šoštanj: 86
• Šmartno pri Litiji: 88
• Sežana: 92
• Solkan: 93
• Krško: 94
• Črna na Koroškem: 96
• Muta: 96
• Šenčur: 96
• Vipava: 96
• Miren: 97
• Radencih: 22,7 %, in
• Šmarju pri Jelšah: 23,7 %.
Med vsemi velikimi in srednjimi mesti po razmerju med mladim in
starim prebivalstvom najbolj izstopata Maribor in Velenje. Maribor ima
najbolj neugodno razmerje med mladim in starim prebivalstvom. V Ma-
riboru je bil:
• delež mladih: 11,3 %, in
• delež starih: 19,7 %.
To pomeni, da je bil delež mladih manjši, delež starih pa večji kot v ka- 177
terem koli drugem srednje velikem in velikem mestu. Maribor smo opre-
delili kot mestno območje z večjim odstopanjem navzdol pri deležu mlade-
ga prebivalstva (0 do 14 let). Velenje pa je močno odstopalo ne le od velikih
in srednjevelikih mest, ampak je bilo celo mestno območje, ki je bilo po de-
ležu srednjega starostnega razreda na drugem mestu med vsemi slovenski-
mi mestnimi območji s kar 74,2-odstotnim deležem. Za 0,7 odstotne točke
je bil ta delež večji le v Piranu. A za razliko od Pirana je bil v Velenju de-
lež mladih zelo blizu povprečnemu za mestna naselja, močno pa je navzdol
odstopal delež starih, ki je bil s 13,4 % zelo blizu mestnim območjem z naj-
nižjimi deleži. Med velikimi mesti je imelo najugodnejše razmerje med sta-
rimi in mladimi Novo mesto, med srednjimi pa sta po visokih deležih mla-
dih in nizkih deležih starih izstopali mestni območji Domžal in Kamnika.
Razlike med mestnimi območji so precejšnje tudi v spolni sestavi. V
kar četrtini slovenskih mestnih območij živi več moških kakor žensk, naj-
nižji indeks feminitete pa je imel Šoštanj, in sicer 86 žensk na 100 moških.
V glavnem so moški prevladujoče prebivalstvo v industrijskih središčih,
kjer so večje potrebe po moški delovni sili. Mestna območja z najnižjimi
indeksi feminitete so bila tako:
• Šoštanj: 86
• Šmartno pri Litiji: 88
• Sežana: 92
• Solkan: 93
• Krško: 94
• Črna na Koroškem: 96
• Muta: 96
• Šenčur: 96
• Vipava: 96
• Miren: 97
