Page 174 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 174
Mestno prebivalstvo Slovenije
mogoče je dobiti po taki ali drugačni značilnosti homogene podskupine,
ki bi živele na določenem območju. Celo v isti večstanovanjski stavbi lahko
najdemo pripadnike različnih družbenih slojev, različnih stopenj izobraz-
be, verske in narodnostne pripadnosti in tudi različnih življenjskih slogov.
Ker na izbiro kraja in načina bivanja vplivajo številni dejavniki in izbira ni
vedno enostavna posledica posameznikove odločitve, mnogo ljudi ne pre-
biva tam, kjer bi glede na svoj življenjski slog želeli. To bi lahko bil eden od
pomembnih razlogov, da med podskupinami prebivalstva ne glede na to,
kako jih opredelimo, ni zelo velikih razlik oziroma da je povezanost med
krajem bivanja (glede na tip ali gostoto) in izbranimi prebivalstvenimi zna-
čilnostmi večinoma sorazmerno nizka.
O ujemanju izračunanih kazalnikov z »nekaterimi splošno sprejetimi
174 razlikami med mestnim in podeželskim prebivalstvom«
Ob vseh zadregah z uvrščanjem dela slovenskega prebivalstva v kategorijo
mestnega prebivalstva je bilo naše iskanje odgovora na to, kako se to pre-
bivalstvo razlikuje od ostalega prebivalstva Slovenije, vse prej kot enostav-
no. Naše ugotovitve o razlikah med mestnim in ostalim slovenskim prebi-
valstvom najprej primerjamo s splošno sprejetimi razlikami med mestnim
in podeželskim prebivalstvom iz preglednice Huga, Championa in Latte-
sa. Ob tem moramo poudariti, da nismo preverjali gospodarskega, zapo-
slitvenega, dostopnostnega in političnega vidika, saj to ni bila tema naše
raziskave.
Pri izobrazbenem vidiku smo ugotovili nedvomno razliko med mesti
in drugimi naselji. Višji deleži prebivalcev z višjimi stopnjami dosežene iz-
obrazbe so bili ugotovljeni v mestih, kar potrjuje splošno sprejeto predpo-
stavko iz preglednice, ki pravi, da »je izobrazba meščanov nad državnim
povprečjem, izobrazba prebivalcev drugih naselij pa pod njim«.
V zvezi z demografskim vidikom, ki je v preglednici omejen zgolj na
rodnost in smrtnost, ne moremo podati tako enoznačne potrditve, da sta
za mesta značilni nizka rodnost in smrtnost, za druga naselja pa visoki. Prej
nasprotno, za nemestna naselja sicer lahko rečemo, da ima njihovo prebi-
valstvo v povprečju višjo rodnost kot prebivalci mest, toda pri smrtnosti
je ravno obratno. Za prebivalstvo nemestnih naselij je v povprečju značil-
na nižja smrtnost kot za prebivalstvo mest. Je pa pri tem treba omeniti po-
memben dejavnik institucionalnega varstva starejših, ki povzroča osredo-
točenje starejšega prebivalstva v naseljih, kjer so ustanove, ki to varstvo
izvajajo. O tem podrobneje pišemo v pregledu značilnosti mestnega pre-
bivalstva. Ne glede na to pa v primeru slovenskega mestnega prebivalstva
mogoče je dobiti po taki ali drugačni značilnosti homogene podskupine,
ki bi živele na določenem območju. Celo v isti večstanovanjski stavbi lahko
najdemo pripadnike različnih družbenih slojev, različnih stopenj izobraz-
be, verske in narodnostne pripadnosti in tudi različnih življenjskih slogov.
Ker na izbiro kraja in načina bivanja vplivajo številni dejavniki in izbira ni
vedno enostavna posledica posameznikove odločitve, mnogo ljudi ne pre-
biva tam, kjer bi glede na svoj življenjski slog želeli. To bi lahko bil eden od
pomembnih razlogov, da med podskupinami prebivalstva ne glede na to,
kako jih opredelimo, ni zelo velikih razlik oziroma da je povezanost med
krajem bivanja (glede na tip ali gostoto) in izbranimi prebivalstvenimi zna-
čilnostmi večinoma sorazmerno nizka.
O ujemanju izračunanih kazalnikov z »nekaterimi splošno sprejetimi
174 razlikami med mestnim in podeželskim prebivalstvom«
Ob vseh zadregah z uvrščanjem dela slovenskega prebivalstva v kategorijo
mestnega prebivalstva je bilo naše iskanje odgovora na to, kako se to pre-
bivalstvo razlikuje od ostalega prebivalstva Slovenije, vse prej kot enostav-
no. Naše ugotovitve o razlikah med mestnim in ostalim slovenskim prebi-
valstvom najprej primerjamo s splošno sprejetimi razlikami med mestnim
in podeželskim prebivalstvom iz preglednice Huga, Championa in Latte-
sa. Ob tem moramo poudariti, da nismo preverjali gospodarskega, zapo-
slitvenega, dostopnostnega in političnega vidika, saj to ni bila tema naše
raziskave.
Pri izobrazbenem vidiku smo ugotovili nedvomno razliko med mesti
in drugimi naselji. Višji deleži prebivalcev z višjimi stopnjami dosežene iz-
obrazbe so bili ugotovljeni v mestih, kar potrjuje splošno sprejeto predpo-
stavko iz preglednice, ki pravi, da »je izobrazba meščanov nad državnim
povprečjem, izobrazba prebivalcev drugih naselij pa pod njim«.
V zvezi z demografskim vidikom, ki je v preglednici omejen zgolj na
rodnost in smrtnost, ne moremo podati tako enoznačne potrditve, da sta
za mesta značilni nizka rodnost in smrtnost, za druga naselja pa visoki. Prej
nasprotno, za nemestna naselja sicer lahko rečemo, da ima njihovo prebi-
valstvo v povprečju višjo rodnost kot prebivalci mest, toda pri smrtnosti
je ravno obratno. Za prebivalstvo nemestnih naselij je v povprečju značil-
na nižja smrtnost kot za prebivalstvo mest. Je pa pri tem treba omeniti po-
memben dejavnik institucionalnega varstva starejših, ki povzroča osredo-
točenje starejšega prebivalstva v naseljih, kjer so ustanove, ki to varstvo
izvajajo. O tem podrobneje pišemo v pregledu značilnosti mestnega pre-
bivalstva. Ne glede na to pa v primeru slovenskega mestnega prebivalstva
