Page 176 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 176
tno prebivalstvo Slovenije
no bivanje pri zasebnikih pa predvsem pri največjem univerzitetnem sre-
dišču, Ljubljani, močno vplivajo na nadpovprečno zastopanost starostnega
razreda od 20 do 24 let, še posebej močno pri ženskah. Nekoliko manj iz-
razit, a opazen, je ta vpliv v Mariboru, pri Kopru ga je mogoče opaziti le pri
ženskem prebivalstvu. Mesta so imela ob popisu 2011:
• nadpovprečen delež starega (17,2 % kar je za 0,7 odstotne točke več
od povprečja RS) in
• podpovprečen delež mladega prebivalstva (13,3 % ali za 0,9 odsto-
tne točke manj od državnega povprečja).
Delež srednjega starostnega razreda, od 15 do 64 let, pa je državno
povprečje presegal zgolj za 0,2 odstotne točke. Razlike med posamezni-
mi mestnimi območji (po statistični opredelitvi) so bile sorazmerno veli-
176 ke. Najnižji je bil delež mladih v
• Portorožu: 9,2 %,
• Piranu: 9,8 %, in
• Lendavi: 10,0 %.
Naselja z največjimi deleži mladega prebivalstva pa so bila:
•• Vipava: 18,0 %, ki sta ji sledila
•• Trzin: 17,7 %, in
•• Naklo: 17,5 %.
V Vipavi je bil delež 0 do 14 let starih prebivalcev skoraj dvakrat več-
ji kot v Portorožu.
Najmanjši delež starega prebivalstva je bil v:
• Ivančni Gorici: 10,9 %,
• Pivki: 11,7 %, in
• Zrečah: 12,1 %.
V vseh treh primerih gre za manjše industrijske kraje.
Največji delež starega prebivalstva je bil v Šmarju pri Jelšah, kjer je bil
skoraj četrtinski (23,7 %) in več kot dvakrat večji kot v Ivančni Gorici. K
tako velikemu deležu sta pomembno prispevala prisotnost doma starejših
občanov in majhnost naselja. Nekaj podobnega velja tudi za druga mestna
območja z najvišjimi deleži. Višji od 22 % so bili v:
• Radovljici: 22,2 %,
• Lendavi: 22,5 %,
• Bistrici pri Tržiču: 22,6 %,
• Polzeli: 22,6 %,
no bivanje pri zasebnikih pa predvsem pri največjem univerzitetnem sre-
dišču, Ljubljani, močno vplivajo na nadpovprečno zastopanost starostnega
razreda od 20 do 24 let, še posebej močno pri ženskah. Nekoliko manj iz-
razit, a opazen, je ta vpliv v Mariboru, pri Kopru ga je mogoče opaziti le pri
ženskem prebivalstvu. Mesta so imela ob popisu 2011:
• nadpovprečen delež starega (17,2 % kar je za 0,7 odstotne točke več
od povprečja RS) in
• podpovprečen delež mladega prebivalstva (13,3 % ali za 0,9 odsto-
tne točke manj od državnega povprečja).
Delež srednjega starostnega razreda, od 15 do 64 let, pa je državno
povprečje presegal zgolj za 0,2 odstotne točke. Razlike med posamezni-
mi mestnimi območji (po statistični opredelitvi) so bile sorazmerno veli-
176 ke. Najnižji je bil delež mladih v
• Portorožu: 9,2 %,
• Piranu: 9,8 %, in
• Lendavi: 10,0 %.
Naselja z največjimi deleži mladega prebivalstva pa so bila:
•• Vipava: 18,0 %, ki sta ji sledila
•• Trzin: 17,7 %, in
•• Naklo: 17,5 %.
V Vipavi je bil delež 0 do 14 let starih prebivalcev skoraj dvakrat več-
ji kot v Portorožu.
Najmanjši delež starega prebivalstva je bil v:
• Ivančni Gorici: 10,9 %,
• Pivki: 11,7 %, in
• Zrečah: 12,1 %.
V vseh treh primerih gre za manjše industrijske kraje.
Največji delež starega prebivalstva je bil v Šmarju pri Jelšah, kjer je bil
skoraj četrtinski (23,7 %) in več kot dvakrat večji kot v Ivančni Gorici. K
tako velikemu deležu sta pomembno prispevala prisotnost doma starejših
občanov in majhnost naselja. Nekaj podobnega velja tudi za druga mestna
območja z najvišjimi deleži. Višji od 22 % so bili v:
• Radovljici: 22,2 %,
• Lendavi: 22,5 %,
• Bistrici pri Tržiču: 22,6 %,
• Polzeli: 22,6 %,
