Page 178 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 178
Mestno prebivalstvo Slovenije
Od velikih mest je bil indeks manjši od 100 le v Velenju, v srednje veli-
kih mestnih območjih pa je bilo število moških in žensk skoraj izenačeno v
Izoli in na Jesenicah. Najvišje indekse feminitete so imela mestna območja
z zelo velikimi deleži starega prebivalstva. To je logična posledica dejstva,
da v višjih starostnih razredih močno prevladujejo ženske. Najvišji indeks
feminitete, 119 žensk na 100 moških, je bil v Ormožu, od velikih mest pa
v Ljubljani (108), a so bile v tem primeru za to pomembneje nadpovprečno
zastopane ženske iz študentske populacije kot pa visok delež starega prebi-
valstva, saj je bila po slednjem Ljubljana med vsemi slovenskimi mestnimi
območji v zlati sredini.
Kazalniki izobrazbene sestave
Pri izobrazbi smo ugotovili, da je največ terciarno izobraženih v območjih
178 visokih srednjih gostot oziroma v velikih mestih in naseljih mestnega ob-
močja. Osebe z zgolj osnovno oziroma brez dokončane izobrazbe so pogo-
stejše predvsem v območjih najnižje gostote oziroma v nemestnih naseljih.
Najbolj enakomerno pa so porazdeljeni srednje izobraženi.
Delež terciarno izobraženih moških je bil v Sloveniji v kritičnem tre-
nutku popisa 2011 nekaj večji od sedmine (15,3 %) in je naraščal od dobre
desetine (10,5 %) v popisnih okoliših zelo nizke gostote stanovanj na stav-
bo do razreda visoke srednje gostote (10,00 do 24,99), kjer je dosegel skoraj
petinsko vrednost (19,6 %). V obeh razredih visoke gostote pa sta bila dele-
ža za spoznanje nižja (18,4 in 18,6 %). Tudi pri ženskah so deleži naraščali
od statističnih okolišev z najnižjo gostoto do razreda višje srednje gostote,
le da je bilo izhodišče nekoliko višje (od 14,7 do 23,1 %), v razredih visoke
gostote pa sta bila deleža prav tako nekoliko nižja (21,5 in 22,0 %). Enak de-
lež kot v razredu najvišje gostote je bil tudi v razredu nižje srednje. Največ-
ja je bila razlika med razredom najnižje gostote in naslednjim, in sicer kar
5,3 odstotne točke pri ženskah in 5,0 odstotnih točk pri moških. Obmo-
čja nizke gostote (1,03 do 1,99) so tako v obeh primerih po deležih terciar-
no izobraženih bliže območjem višjih gostot kot območju zelo nizke gosto-
te. To pripisujemo dejstvu, da območja nizkih gostot zelo verjetno obsegajo
bistveno več suburbanih in urbaniziranih podeželskih območij kot obmo-
čja zelo nizke gostote, kjer so deleži terciarno izobraženih bistveno nižji kot
na vseh drugih območjih.
Podobno kot pri delitvi območij po gostoti stanovanj na stavbo je tudi
pri delitvi na mestna in nemestna naselja. Deleži terciarno izobraženih na-
raščajo od najnižjih v nemestnih naseljih (11,1 % moški; 15,8 % ženske) do
najvišjih v velikih mestih (22,1% moški; 25,9 % ženske). Zanimivo je, da
imajo naselja mestnega območja deleža, ki sta najbliže deležema v velikih
Od velikih mest je bil indeks manjši od 100 le v Velenju, v srednje veli-
kih mestnih območjih pa je bilo število moških in žensk skoraj izenačeno v
Izoli in na Jesenicah. Najvišje indekse feminitete so imela mestna območja
z zelo velikimi deleži starega prebivalstva. To je logična posledica dejstva,
da v višjih starostnih razredih močno prevladujejo ženske. Najvišji indeks
feminitete, 119 žensk na 100 moških, je bil v Ormožu, od velikih mest pa
v Ljubljani (108), a so bile v tem primeru za to pomembneje nadpovprečno
zastopane ženske iz študentske populacije kot pa visok delež starega prebi-
valstva, saj je bila po slednjem Ljubljana med vsemi slovenskimi mestnimi
območji v zlati sredini.
Kazalniki izobrazbene sestave
Pri izobrazbi smo ugotovili, da je največ terciarno izobraženih v območjih
178 visokih srednjih gostot oziroma v velikih mestih in naseljih mestnega ob-
močja. Osebe z zgolj osnovno oziroma brez dokončane izobrazbe so pogo-
stejše predvsem v območjih najnižje gostote oziroma v nemestnih naseljih.
Najbolj enakomerno pa so porazdeljeni srednje izobraženi.
Delež terciarno izobraženih moških je bil v Sloveniji v kritičnem tre-
nutku popisa 2011 nekaj večji od sedmine (15,3 %) in je naraščal od dobre
desetine (10,5 %) v popisnih okoliših zelo nizke gostote stanovanj na stav-
bo do razreda visoke srednje gostote (10,00 do 24,99), kjer je dosegel skoraj
petinsko vrednost (19,6 %). V obeh razredih visoke gostote pa sta bila dele-
ža za spoznanje nižja (18,4 in 18,6 %). Tudi pri ženskah so deleži naraščali
od statističnih okolišev z najnižjo gostoto do razreda višje srednje gostote,
le da je bilo izhodišče nekoliko višje (od 14,7 do 23,1 %), v razredih visoke
gostote pa sta bila deleža prav tako nekoliko nižja (21,5 in 22,0 %). Enak de-
lež kot v razredu najvišje gostote je bil tudi v razredu nižje srednje. Največ-
ja je bila razlika med razredom najnižje gostote in naslednjim, in sicer kar
5,3 odstotne točke pri ženskah in 5,0 odstotnih točk pri moških. Obmo-
čja nizke gostote (1,03 do 1,99) so tako v obeh primerih po deležih terciar-
no izobraženih bliže območjem višjih gostot kot območju zelo nizke gosto-
te. To pripisujemo dejstvu, da območja nizkih gostot zelo verjetno obsegajo
bistveno več suburbanih in urbaniziranih podeželskih območij kot obmo-
čja zelo nizke gostote, kjer so deleži terciarno izobraženih bistveno nižji kot
na vseh drugih območjih.
Podobno kot pri delitvi območij po gostoti stanovanj na stavbo je tudi
pri delitvi na mestna in nemestna naselja. Deleži terciarno izobraženih na-
raščajo od najnižjih v nemestnih naseljih (11,1 % moški; 15,8 % ženske) do
najvišjih v velikih mestih (22,1% moški; 25,9 % ženske). Zanimivo je, da
imajo naselja mestnega območja deleža, ki sta najbliže deležema v velikih
