Page 175 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 175
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 175
»stereotipno« pojmovanje, da ima nemestno prebivalstvo višjo smrtnost
od mestnega, ni ustrezno.
Z etničnega vidika naj bi bilo prebivalstvo mest sestavljeno bistveno
bolj raznoliko kot prebivalstvo nemestnih naselij. Temu na podlagi opra-
vljenih analiz vsekakor lahko pritrdimo. Priseljevanje iz tujine (oziroma v
času SFRJ iz drugih jugoslovanskih republik), ki najbolj spreminja etnično
(narodnostno, versko) sestavo, je v veliko večji meri usmerjeno v mesta kot
v druga naselja. Predvsem to velja za socialno najnižji sloj priseljenega pre-
bivalstva, pri katerem še vedno močno prevladujejo prebivalci nekdanjih
jugoslovanskih republik.
S tem smo tudi že pri selitvenem vidiku, pri katerem tudi lahko ugoto-
vimo, da so obsežnejša selitvena gibanja bistveno značilnejša za mesta kot
pa za nemestna naselja. Tudi kar se tiče neto selitev s tujino, so mestna na-
selja pred nemestnimi. Ni pa temu tako pri notranjih selitvah, saj imajo ne-
mestna naselja kljub nižjemu obsegu bruto selitev pozitivnejšo selitveno
bilanco kot mesta. Izjema so naselja mestnega območja. Seveda pa je treba
upoštevati, da gre za povprečja, in podrobnejša analiza bi pokazala, da se v
povprečju, predvsem pri nemestnih naseljih, pojavljajo tako naselja z izra-
zito »depopulacijskih« območij kot hitro rastoča naselja v zaledju večjih
mest. Za »splošno sprejete razlike« med značilnostmi mestnega in pode-
želskega prebivalstva, vsaj kar se Slovenije tiče, tudi v tem primeru ugota-
vljamo, da ne veljajo v celoti, ampak le deloma.
Kratek pregled interpretacij izračunanih kazalnikov
Glede odgovorov na dve od naših ključnih raziskovalnih vprašanj,
• »Kakšne so glavne značilnosti slovenskega mestnega prebival-
stva?« in
• »Kako se po prebivalstvenih značilnostih razlikujejo slovenska
mesta?«,
v nadaljevanju povzemamo nekaj pomembnejših ugotovitev, ki smo jih
sicer v širšem obsegu in podrobneje že podali v osrednjem delu pričujoče-
ga besedila.
Kazalniki starostne in spolne sestave
Za starostno in spolno sestavo slovenskih mest smo ugotovili, da je zelo
odvisna od institucionalno pogojenih oblik začasnega ali stalnega bivanja.
Predvsem v majhnih mestih imajo velik vpliv na razmerje med starimi in
ostalimi prebivalci domovi za starejše. Študentski domovi in koncesionira-
»stereotipno« pojmovanje, da ima nemestno prebivalstvo višjo smrtnost
od mestnega, ni ustrezno.
Z etničnega vidika naj bi bilo prebivalstvo mest sestavljeno bistveno
bolj raznoliko kot prebivalstvo nemestnih naselij. Temu na podlagi opra-
vljenih analiz vsekakor lahko pritrdimo. Priseljevanje iz tujine (oziroma v
času SFRJ iz drugih jugoslovanskih republik), ki najbolj spreminja etnično
(narodnostno, versko) sestavo, je v veliko večji meri usmerjeno v mesta kot
v druga naselja. Predvsem to velja za socialno najnižji sloj priseljenega pre-
bivalstva, pri katerem še vedno močno prevladujejo prebivalci nekdanjih
jugoslovanskih republik.
S tem smo tudi že pri selitvenem vidiku, pri katerem tudi lahko ugoto-
vimo, da so obsežnejša selitvena gibanja bistveno značilnejša za mesta kot
pa za nemestna naselja. Tudi kar se tiče neto selitev s tujino, so mestna na-
selja pred nemestnimi. Ni pa temu tako pri notranjih selitvah, saj imajo ne-
mestna naselja kljub nižjemu obsegu bruto selitev pozitivnejšo selitveno
bilanco kot mesta. Izjema so naselja mestnega območja. Seveda pa je treba
upoštevati, da gre za povprečja, in podrobnejša analiza bi pokazala, da se v
povprečju, predvsem pri nemestnih naseljih, pojavljajo tako naselja z izra-
zito »depopulacijskih« območij kot hitro rastoča naselja v zaledju večjih
mest. Za »splošno sprejete razlike« med značilnostmi mestnega in pode-
želskega prebivalstva, vsaj kar se Slovenije tiče, tudi v tem primeru ugota-
vljamo, da ne veljajo v celoti, ampak le deloma.
Kratek pregled interpretacij izračunanih kazalnikov
Glede odgovorov na dve od naših ključnih raziskovalnih vprašanj,
• »Kakšne so glavne značilnosti slovenskega mestnega prebival-
stva?« in
• »Kako se po prebivalstvenih značilnostih razlikujejo slovenska
mesta?«,
v nadaljevanju povzemamo nekaj pomembnejših ugotovitev, ki smo jih
sicer v širšem obsegu in podrobneje že podali v osrednjem delu pričujoče-
ga besedila.
Kazalniki starostne in spolne sestave
Za starostno in spolno sestavo slovenskih mest smo ugotovili, da je zelo
odvisna od institucionalno pogojenih oblik začasnega ali stalnega bivanja.
Predvsem v majhnih mestih imajo velik vpliv na razmerje med starimi in
ostalimi prebivalci domovi za starejše. Študentski domovi in koncesionira-
