Page 123 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 123
Dejavniki poklicnega odločanja
v zdravstveni negi in v prehranskem
svetovanju – dietetiki
Katarina Babnik, Mojca Bizjak, Sabina Ličen,
Tamara Poklar Vatovec, Patrik Pucer,
Tamara Štemberger Kolnik, Boštjan Žvanut
Uvod
Odločanje za poklic determinira širok spekter dejavnikov, ki jih v grobem lahko uvrstimo v
psihološke (dispozicijski, dinamični in razvojni vidik), sociološke in ekonomske dejavnike.
Hozjan (2010) opredeljuje psihološke teorije izbire poklica kot tiste, ki poudarjajo posame-
znika kot glavnega akterja pri oblikovanju poklicne odločitve. V točno določenem kultur-
nem okolju pa se oblikujejo posameznikove osebne želje, motivi in sposobnosti, ki so ključ-
ni pri oblikovanju posameznikove odločitve za poklic, kot tudi za sprejemanje odločitev na
različnih drugih življenjskih področjih.
Mei-Hsien in Li-Chou (2006) povzemata različne avtorje in predstavljata filozofi-
jo zdravstvene nege. Nastanek negovalne filozofije vključuje pridobivanje znanja, vključ-
no z razmišljanjem o naravi zdravstvene nege, razvijanje strokovnosti v znanosti zdravstve-
ne nege in razmislek o vrednosti zdravstvene nege. Mei-Hsien in Li-Chou (2006) pri tem
zaključujeta, da je zdravstvena nega poklic, poslanstvo, storitev, katerih cilj je zagotavljanje
koristi in blaginje pacientu; zdravstvena nega pa s svojo skrbstveno filozofijo daje posebno
vrednost in dušo temu poklicu. V skladu s tem naj bi tudi diplomanti visokošolskih študij-
skih programov Zdravstvene nege (Zaletel, 2005, 8) »uspešno opravljali kakovostno zdra-
vstveno nego, dejavnost, ki je usmerjena v pomoč posamezniku, družini, skupini v vseh sta-
njih zdravja in bolezni«. Glede na hiter razvoj in obsežnost znanj in odgovornosti, ki jih
predstavlja pridobljeni poklic medicinske sestre, in glede na poslanstvo ter filozofijo stroke
je za prihodnost ključnega pomena ugotavljanje značilnosti poklicne skupine, saj ti podat-
ki pripomorejo k oblikovanju ciljno usmerjenih učnih programov.
Kersten, Bakewell in Meyer (1991) ugotavljajo, da so med najbolj pogostimi razlogi
študentov za izbor študija in poklica v zdravstveni negi: (i) negovanje (nurturance), (ii) ču-
stvene potrebe, (iii) možnosti zaposlitve, (iv) finančne ugodnosti in (v) zanimanje za zna-
121
v zdravstveni negi in v prehranskem
svetovanju – dietetiki
Katarina Babnik, Mojca Bizjak, Sabina Ličen,
Tamara Poklar Vatovec, Patrik Pucer,
Tamara Štemberger Kolnik, Boštjan Žvanut
Uvod
Odločanje za poklic determinira širok spekter dejavnikov, ki jih v grobem lahko uvrstimo v
psihološke (dispozicijski, dinamični in razvojni vidik), sociološke in ekonomske dejavnike.
Hozjan (2010) opredeljuje psihološke teorije izbire poklica kot tiste, ki poudarjajo posame-
znika kot glavnega akterja pri oblikovanju poklicne odločitve. V točno določenem kultur-
nem okolju pa se oblikujejo posameznikove osebne želje, motivi in sposobnosti, ki so ključ-
ni pri oblikovanju posameznikove odločitve za poklic, kot tudi za sprejemanje odločitev na
različnih drugih življenjskih področjih.
Mei-Hsien in Li-Chou (2006) povzemata različne avtorje in predstavljata filozofi-
jo zdravstvene nege. Nastanek negovalne filozofije vključuje pridobivanje znanja, vključ-
no z razmišljanjem o naravi zdravstvene nege, razvijanje strokovnosti v znanosti zdravstve-
ne nege in razmislek o vrednosti zdravstvene nege. Mei-Hsien in Li-Chou (2006) pri tem
zaključujeta, da je zdravstvena nega poklic, poslanstvo, storitev, katerih cilj je zagotavljanje
koristi in blaginje pacientu; zdravstvena nega pa s svojo skrbstveno filozofijo daje posebno
vrednost in dušo temu poklicu. V skladu s tem naj bi tudi diplomanti visokošolskih študij-
skih programov Zdravstvene nege (Zaletel, 2005, 8) »uspešno opravljali kakovostno zdra-
vstveno nego, dejavnost, ki je usmerjena v pomoč posamezniku, družini, skupini v vseh sta-
njih zdravja in bolezni«. Glede na hiter razvoj in obsežnost znanj in odgovornosti, ki jih
predstavlja pridobljeni poklic medicinske sestre, in glede na poslanstvo ter filozofijo stroke
je za prihodnost ključnega pomena ugotavljanje značilnosti poklicne skupine, saj ti podat-
ki pripomorejo k oblikovanju ciljno usmerjenih učnih programov.
Kersten, Bakewell in Meyer (1991) ugotavljajo, da so med najbolj pogostimi razlogi
študentov za izbor študija in poklica v zdravstveni negi: (i) negovanje (nurturance), (ii) ču-
stvene potrebe, (iii) možnosti zaposlitve, (iv) finančne ugodnosti in (v) zanimanje za zna-
121
