Page 121 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 121
evalvacija doseganja kompetenc v podiplomskem študijskem programu
Kvantitativni del raziskave je zajel sicer zadosten delež diplomantov, vendar je skupno šte-
vilo respondentov majhno. Kljub temu, da podatki niso bili analizirani z zahtevnejšimi sta-
tističnimi metodami, bi bilo za preverjanje reprezentativnosti doseženega vzorca v prihod-
nje smiselno vključiti demografske spremenljivke in rezultate preveriti na večjem številu
diplomantov. O zanesljivosti in veljavnosti rezultatov, predvsem pa dejanskih doseženih
kompetencah z vidika trga dela, kjer diplomanti svoje kompetence tudi dejansko uporablja-
jo, pa bo mogoče govoriti ob analizi raziskave z delodajalci, ki je v teku.
Preverjanje doseganja kompetenc je v okviru evalviranja visokošolskih zavodov in štu-
dijskih programov vse bolj pomemben pokazatelj kakovosti. Vendar je zanesljivost merje-
nja kompetenc in s tem veljavnost rezultatov zelo odvisna od orodij, pristopov in tudi časa
zajema podatkov. Kompetence, ki naj bi jih pridobili diplomanti družboslovnih študijskih
programov, so še nekoliko bolj neoprijemljive, zato ostaja ustrezno merjenje njihovega do-
seganja odprto vprašanje. Pri neposredni uporabi rezultatov je zato potrebna zadostna mera
previdnosti, na kar opozarjata tudi Warn in Tranter (2001), saj naj bi bila ocena doseganja
kompetenc le delni pokazatelj kakovosti izobraževanja.
Povzetek
V prispevku je predstavljena raziskava kompetenčnih profilov pri študentih izbranega drugostopenj-
skega programa na Fakulteti za management Univerze na Primorskem (v nadaljevanju UP FM) kot
enega pomembnih elementov spremljanja kakovosti na visokošolskem zavodu. V uvodu je predsta-
vljen pojem kompetenc ter pojasnjena potreba po celostni zasnovi, merjenju in evalvaciji kompetenč-
nih profilov diplomantov visokošolskih študijskih programov. V pričujoči raziskavi smo uporabili
tako kvalitativni kot kvantitativni raziskovalni pristop, s katerima smo celostno obravnavali razisko-
valni problem, in sicer do katere mere so pri študentih prisotne kompetence, opredeljene v kompe-
tenčnem profilu omenjenega programa. V polstrukturiranih skupinskih intervjujih v treh študijskih
središčih je sodelovalo 34 študentov, vpisanih v 1. letnik, v anketi pa 33 (42,8 %) diplomantov izbrane-
ga študijskega programa. Rezultati obeh delov raziskave so podobni in se dopolnjujejo. V splošnem
so kompetence pri večini študentov dosežene v zadostni meri, vendar med posameznimi skupinami
kompetenc obstajajo razlike. Kot dobro usvojene so se izkazale kompetence skupin Kritična presoja in
Razlaga lastnih stališč, kot nekoliko slabše usvojene pa kompetence skupin Samostojnost pri delu, na kar
kažejo tako rezultati ankete kot intervjujev. Čeprav so diplomanti v anketi izrazili precej visoko dose-
ganje kompetence Delo v skupini, si po drugi strani študentje v intervjujih niso enotni glede koristno-
sti te kompetence niti glede njihove uspešnosti pri njenem doseganju. Podobno je bilo tudi pri kompe-
tencah Delo s podatki. Kompetence Etičnost so se v anketi sicer izkazale kot dokaj dobro razvite, rezultati
intervjujev pa na njihovo pomanjkljivo prisotnost. Na podlagi rezultatov raziskave so bile vodstvu fa-
kultete podane smernice za izboljšanje doseganja kompetenc z namenom povečanja kakovosti študi-
ja in zaposljivosti diplomantov.
Literatura
Andrews, Jane, Helen Higson, Doris Gomezelj Omerzel, Katarina Košmrlj, Nataša
Mithans, and Nada Trunk Širca. Education, Employment and Graduate Employa-
bility: Project Manual: the Mislem Project. Birmingham: Aston University; Craiova
(Romania): University of Craiova, 2007.
119
Kvantitativni del raziskave je zajel sicer zadosten delež diplomantov, vendar je skupno šte-
vilo respondentov majhno. Kljub temu, da podatki niso bili analizirani z zahtevnejšimi sta-
tističnimi metodami, bi bilo za preverjanje reprezentativnosti doseženega vzorca v prihod-
nje smiselno vključiti demografske spremenljivke in rezultate preveriti na večjem številu
diplomantov. O zanesljivosti in veljavnosti rezultatov, predvsem pa dejanskih doseženih
kompetencah z vidika trga dela, kjer diplomanti svoje kompetence tudi dejansko uporablja-
jo, pa bo mogoče govoriti ob analizi raziskave z delodajalci, ki je v teku.
Preverjanje doseganja kompetenc je v okviru evalviranja visokošolskih zavodov in štu-
dijskih programov vse bolj pomemben pokazatelj kakovosti. Vendar je zanesljivost merje-
nja kompetenc in s tem veljavnost rezultatov zelo odvisna od orodij, pristopov in tudi časa
zajema podatkov. Kompetence, ki naj bi jih pridobili diplomanti družboslovnih študijskih
programov, so še nekoliko bolj neoprijemljive, zato ostaja ustrezno merjenje njihovega do-
seganja odprto vprašanje. Pri neposredni uporabi rezultatov je zato potrebna zadostna mera
previdnosti, na kar opozarjata tudi Warn in Tranter (2001), saj naj bi bila ocena doseganja
kompetenc le delni pokazatelj kakovosti izobraževanja.
Povzetek
V prispevku je predstavljena raziskava kompetenčnih profilov pri študentih izbranega drugostopenj-
skega programa na Fakulteti za management Univerze na Primorskem (v nadaljevanju UP FM) kot
enega pomembnih elementov spremljanja kakovosti na visokošolskem zavodu. V uvodu je predsta-
vljen pojem kompetenc ter pojasnjena potreba po celostni zasnovi, merjenju in evalvaciji kompetenč-
nih profilov diplomantov visokošolskih študijskih programov. V pričujoči raziskavi smo uporabili
tako kvalitativni kot kvantitativni raziskovalni pristop, s katerima smo celostno obravnavali razisko-
valni problem, in sicer do katere mere so pri študentih prisotne kompetence, opredeljene v kompe-
tenčnem profilu omenjenega programa. V polstrukturiranih skupinskih intervjujih v treh študijskih
središčih je sodelovalo 34 študentov, vpisanih v 1. letnik, v anketi pa 33 (42,8 %) diplomantov izbrane-
ga študijskega programa. Rezultati obeh delov raziskave so podobni in se dopolnjujejo. V splošnem
so kompetence pri večini študentov dosežene v zadostni meri, vendar med posameznimi skupinami
kompetenc obstajajo razlike. Kot dobro usvojene so se izkazale kompetence skupin Kritična presoja in
Razlaga lastnih stališč, kot nekoliko slabše usvojene pa kompetence skupin Samostojnost pri delu, na kar
kažejo tako rezultati ankete kot intervjujev. Čeprav so diplomanti v anketi izrazili precej visoko dose-
ganje kompetence Delo v skupini, si po drugi strani študentje v intervjujih niso enotni glede koristno-
sti te kompetence niti glede njihove uspešnosti pri njenem doseganju. Podobno je bilo tudi pri kompe-
tencah Delo s podatki. Kompetence Etičnost so se v anketi sicer izkazale kot dokaj dobro razvite, rezultati
intervjujev pa na njihovo pomanjkljivo prisotnost. Na podlagi rezultatov raziskave so bile vodstvu fa-
kultete podane smernice za izboljšanje doseganja kompetenc z namenom povečanja kakovosti študi-
ja in zaposljivosti diplomantov.
Literatura
Andrews, Jane, Helen Higson, Doris Gomezelj Omerzel, Katarina Košmrlj, Nataša
Mithans, and Nada Trunk Širca. Education, Employment and Graduate Employa-
bility: Project Manual: the Mislem Project. Birmingham: Aston University; Craiova
(Romania): University of Craiova, 2007.
119
