Page 124 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 124
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
nost. Pri tem avtorji tudi ugotavljajo, da so za študente najpomembnejši vir oblikovanja
podobe o zdravstveni negi ter vir vpliva na izbor poklica medicinske sestre same. Kot ugota-
vlja Pahor (1998), so pomembni elementi poklicne samopodobe študentov zdravstvene nege
skrb za druge in želja pomagati, v kombinaciji z nizko samozavestjo. Newton et al. (2009)
so s pomočjo longitudinalne kvalitativne raziskave z uporabo metode polstrukturiranega
intervjuja na vzorcu študentov Zdravstvene nege in na vzorcu registriranih medicinskih
sester identificirali štiri koncepte, ki združujejo ključne elemente poklicnega odločanja za
stroko zdravstvene nege: (i) želja po nudenju pomoči, (ii) skrb za ljudi, (iii) samovrednote-
nje in (iv) občutek za lastne dosežke. Raziskava razlogov za odločitev za poklice v zdravstve-
ni negi in razlogov proti taki odločitvi, izvedena v Avstraliji (Eley et al., 2010) na vzorcu 272
zaposlenih medicinskih sester in 259 študentov zdravstvene nege, kaže tri temeljne dejavni-
ke odločanja za ta poklic in študij zdravstvene nege: (i) zanimivo delo, (ii) možnost skrbeti
za druge in (iii) možnost dela z ljudmi. Zamanzadeh in sod. (2013) so proučevali poklicno
odločanje v moški populaciji zaposlenih v zdravstveni negi v Iranu in ugotovili, da so ključ-
ni dejavniki poklicnega odločanja osnovani na drugačnih temeljih. Vodilo predstavljajo tri-
je dejavniki: (i) šolanje predstavlja pridobitev univerzitetne izobrazbe, (ii) podpora s strani
družinskih članov in prijateljev, (iii) poklic omogoča karierno napredovanje in (iv) zaneslji-
vost delovnega mesta. Zampieron in sod. (2013) so ugotovili, da pogosto študenti zdravstve-
ne nege prihajajo iz družin, kjer so starši, predvsem očetje, nizko izobraženi, imajo nekoga
v družini, ki je zaposlen na področju zdravstvene nege ali so že v družini imeli izkušnjo po-
moči potrebnih ljudi. Čeprav so predstavljene raziskave opravljene na različnih vzorcih in z
različnimi metodami raziskovanja, v različnih državah in časovnih obdobjih, potrjujejo, da
je pomembna dimenzija pri odločanju za poklic v zdravstveni negi želja po pomoči drugim
in želja po skrbi za druge (tudi negovanje). Nadalje pa se kot pomembni razlogi pojavljajo
tudi razlogi ekonomske narave, povezani s finančnimi ugodnostmi, ki jih omogoča opra-
vljanje poklica, in varnost zaposlitve.
Dietetika kot veda, v kateri se znanost o živilih, hrani in prehrani izraža v izobraže-
vanju skupin in posameznikov o zdravi prehrani in prehrani pri različnih obolenjih, se je v
različnih evropskih državah razvijala glede na potrebe in zahteve ljudi v posameznih drža-
vah. Evropska federacija združenj dietetikov (EFAD), ki so jo ustanovila združenja diete-
tikov držav članic Sveta Evrope, si je kot skupni interes vseh svojih članov za cilj postavila
promocijo poklica dietetik na znanstveni in poklicni ravni (EFAD, n. d.). Referenčni stan-
dardi navajajo tri področja specializacije, ki jih je potrdil EFAD, ki so aktualna v Evropi in
definirajo delo evropskih dietetikov:
- Administrativni dietetik dela predvsem v sektorju, ki se ukvarja s prehransko oskrbo;
njegova odgovornost je zagotavljanje prehransko ustrezne in kakovostne hrane posa-
meznikom ali skupinam prebivalcev, zdravim in bolnim, v različnih zavodih, ustano-
vah in v javnih obratih.
- Klinični dietetik je odgovoren za načrtovanje, izobraževanje, nadzor in za ocenje-
vanje kliničnih prehranskih programov, ki naj bi pri posameznih bolnikih vzpo-
stavili funkcionalno prehransko zdravje. Klinični dietetik lahko dela v primarnem
zdravstvu in tudi na drugih ravneh zagotavljanja zdravstvenih storitev (Strokovno
združenje nutricionistov in dietetikov, 2009; Poklar Vatovec, Jakus in Bizjak, 2014).
122
nost. Pri tem avtorji tudi ugotavljajo, da so za študente najpomembnejši vir oblikovanja
podobe o zdravstveni negi ter vir vpliva na izbor poklica medicinske sestre same. Kot ugota-
vlja Pahor (1998), so pomembni elementi poklicne samopodobe študentov zdravstvene nege
skrb za druge in želja pomagati, v kombinaciji z nizko samozavestjo. Newton et al. (2009)
so s pomočjo longitudinalne kvalitativne raziskave z uporabo metode polstrukturiranega
intervjuja na vzorcu študentov Zdravstvene nege in na vzorcu registriranih medicinskih
sester identificirali štiri koncepte, ki združujejo ključne elemente poklicnega odločanja za
stroko zdravstvene nege: (i) želja po nudenju pomoči, (ii) skrb za ljudi, (iii) samovrednote-
nje in (iv) občutek za lastne dosežke. Raziskava razlogov za odločitev za poklice v zdravstve-
ni negi in razlogov proti taki odločitvi, izvedena v Avstraliji (Eley et al., 2010) na vzorcu 272
zaposlenih medicinskih sester in 259 študentov zdravstvene nege, kaže tri temeljne dejavni-
ke odločanja za ta poklic in študij zdravstvene nege: (i) zanimivo delo, (ii) možnost skrbeti
za druge in (iii) možnost dela z ljudmi. Zamanzadeh in sod. (2013) so proučevali poklicno
odločanje v moški populaciji zaposlenih v zdravstveni negi v Iranu in ugotovili, da so ključ-
ni dejavniki poklicnega odločanja osnovani na drugačnih temeljih. Vodilo predstavljajo tri-
je dejavniki: (i) šolanje predstavlja pridobitev univerzitetne izobrazbe, (ii) podpora s strani
družinskih članov in prijateljev, (iii) poklic omogoča karierno napredovanje in (iv) zaneslji-
vost delovnega mesta. Zampieron in sod. (2013) so ugotovili, da pogosto študenti zdravstve-
ne nege prihajajo iz družin, kjer so starši, predvsem očetje, nizko izobraženi, imajo nekoga
v družini, ki je zaposlen na področju zdravstvene nege ali so že v družini imeli izkušnjo po-
moči potrebnih ljudi. Čeprav so predstavljene raziskave opravljene na različnih vzorcih in z
različnimi metodami raziskovanja, v različnih državah in časovnih obdobjih, potrjujejo, da
je pomembna dimenzija pri odločanju za poklic v zdravstveni negi želja po pomoči drugim
in želja po skrbi za druge (tudi negovanje). Nadalje pa se kot pomembni razlogi pojavljajo
tudi razlogi ekonomske narave, povezani s finančnimi ugodnostmi, ki jih omogoča opra-
vljanje poklica, in varnost zaposlitve.
Dietetika kot veda, v kateri se znanost o živilih, hrani in prehrani izraža v izobraže-
vanju skupin in posameznikov o zdravi prehrani in prehrani pri različnih obolenjih, se je v
različnih evropskih državah razvijala glede na potrebe in zahteve ljudi v posameznih drža-
vah. Evropska federacija združenj dietetikov (EFAD), ki so jo ustanovila združenja diete-
tikov držav članic Sveta Evrope, si je kot skupni interes vseh svojih članov za cilj postavila
promocijo poklica dietetik na znanstveni in poklicni ravni (EFAD, n. d.). Referenčni stan-
dardi navajajo tri področja specializacije, ki jih je potrdil EFAD, ki so aktualna v Evropi in
definirajo delo evropskih dietetikov:
- Administrativni dietetik dela predvsem v sektorju, ki se ukvarja s prehransko oskrbo;
njegova odgovornost je zagotavljanje prehransko ustrezne in kakovostne hrane posa-
meznikom ali skupinam prebivalcev, zdravim in bolnim, v različnih zavodih, ustano-
vah in v javnih obratih.
- Klinični dietetik je odgovoren za načrtovanje, izobraževanje, nadzor in za ocenje-
vanje kliničnih prehranskih programov, ki naj bi pri posameznih bolnikih vzpo-
stavili funkcionalno prehransko zdravje. Klinični dietetik lahko dela v primarnem
zdravstvu in tudi na drugih ravneh zagotavljanja zdravstvenih storitev (Strokovno
združenje nutricionistov in dietetikov, 2009; Poklar Vatovec, Jakus in Bizjak, 2014).
122
