Page 166 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 166
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
birnih predmetih, oblikovanju urnika, urejanju statusa študentom, priznavanju neformal-
nega in formalnega izobraževanja ter sodelovanje v študentski anketi. Torej o zadevah, ki se
jih na članici ureja v okviru komisij za študijske in študentske zadeve, pa tudi v povezavi z
vključevanjem v mednarodne izmenjave.
Na vseh področjih sodelovanja so statistično pomembne razlike med želenim in de-
janskim sodelovanjem. Več kot polovica študentov v teh dejavnostih ni še nikoli sodelova-
la, interes za sodelovanje pa je statistično pomembno večji kot dejansko sodelovanje pri vseh
oblikah dejavnosti, povezanih s študijskimi in raziskovalnimi procesi ter študijskimi in štu-
dentskimi zadevami. Vzroke za ta pojav bi lahko iskali v velikem številu študentov in sa-
mem sistemu vključevanja študentov v Komisijo za študentske zadeve, saj imajo študentje
vpliv na vsebino in odločitve samo preko svojih predstavnikov. Zato lahko sklepamo, da je
njihova posredna udeleženost in vpliv na odločitve bistveno večji od neposredne udeležbe.
Rezultati kažejo, da si študentje želijo biti vključeni in soodločati o tekočih zadevah v
procesu izobraževanja, manj interesa pa izkazujejo za sodelovanje pri razvijanju novih štu-
dijskih programov ali predmetov, za sodelovanje na raziskovalnem področju in za sodelova-
nje pri obštudijskih dejavnostih.
Prispevek študija k razvoju kompetenc študentov, bodočih vzgojiteljev
Pri zagotavljanju kakovosti za doseganje odličnosti so pomembni strukturni in procesni po-
goji. Vendar tako strukturne kot tudi procesne pogoje univerzitetno okolje zagotavlja z na-
menom doseganja rezultatov, ki so objektivno težko merljivi, ker niso povezani izključno z
razvojem zmožnosti posameznika za opravljanje določenih nalog, pač pa predvsem s huma-
nističnim načelom razvoja avtonomije posameznika in vzpostavljanja socialno pravičnejše
družbe. Zato nas je poleg ocene strukturnih in procesnih pogojev zanimalo, kako študen-
tje ocenjujejo vpliv študija na razvoj njihovih generičnih kompetenc, kot so na primer kritič-
no in analitično mišljenje, ustvarjalno in raziskovalno delovanje ter delovanje v timu, samoo-
pazovanje in samovrednotenje ter zmožnost uporabe različnih strategij učenja in poučevanja.
Študentje so vpliv študija na razvoj kompetenc ocenjevali s petstopenjsko lestvico Likertovega
tipa, z ocenami: 1 – sploh ni pripomogel, 2 – ni pripomogel, 3 – niti niti, 4 – je pripomogel, 5
– zelo je pripomogel. Rezultati so prikazani v Preglednici 30.
Povprečne ocene študentov kažejo, da je študij pripomogel k razvoju ključnih kompe-
tenc za profesionalno ravnanje in razvoj ter vseživljenjsko učenje. Študentje ocenjujejo, da je
študij najbolj pripomogel k razvoju njihove zmožnosti za samoiniciativno iskanje informa-
cij in pridobivanje znanja, kritično mišljenje, timsko sodelovanje, ustvarjalno delovanje in sa-
movrednotenje (4,02 ≤ M ≥ 4,14). Srednji vpliv pa ima študij na razvoj specialno pedagoških
znanj za delo s posebnimi potrebami (M = 3,38) in na obvladovanje komunikacijskih veščin v
mednarodnem okolju (M = 3,36). Slednji oceni sta verjetno posledica dejstva, da se omenjene
kompetence v večjem deležu pridobivajo samo v zadnjem letniku študija. Glede na način iz-
vedbe študija se povprečne ocene vpliva študija na razvoj kompetenc bistveno ne razlikujejo.
Tako redni kot izredni študentje v povprečju enako ocenjujejo raven pridobljenih kompetenc.
Statistično pomembne razlike so le na področju razvoja sposobnosti interdisciplinarnega po-
vezovanja strokovnih vsebin (t = -2,176, g = 313, 2P = 0,030) in razvoja estetske občutljivosti
ter aktivnega in ustvarjalnega dela (t = -2,774, g = 313, 2P = 0,006). V obeh primerih izre-
dni študentje, v primerjavi z rednimi, vpliv študija na razvoj omenjenih kompetenc ocenju-
164
birnih predmetih, oblikovanju urnika, urejanju statusa študentom, priznavanju neformal-
nega in formalnega izobraževanja ter sodelovanje v študentski anketi. Torej o zadevah, ki se
jih na članici ureja v okviru komisij za študijske in študentske zadeve, pa tudi v povezavi z
vključevanjem v mednarodne izmenjave.
Na vseh področjih sodelovanja so statistično pomembne razlike med želenim in de-
janskim sodelovanjem. Več kot polovica študentov v teh dejavnostih ni še nikoli sodelova-
la, interes za sodelovanje pa je statistično pomembno večji kot dejansko sodelovanje pri vseh
oblikah dejavnosti, povezanih s študijskimi in raziskovalnimi procesi ter študijskimi in štu-
dentskimi zadevami. Vzroke za ta pojav bi lahko iskali v velikem številu študentov in sa-
mem sistemu vključevanja študentov v Komisijo za študentske zadeve, saj imajo študentje
vpliv na vsebino in odločitve samo preko svojih predstavnikov. Zato lahko sklepamo, da je
njihova posredna udeleženost in vpliv na odločitve bistveno večji od neposredne udeležbe.
Rezultati kažejo, da si študentje želijo biti vključeni in soodločati o tekočih zadevah v
procesu izobraževanja, manj interesa pa izkazujejo za sodelovanje pri razvijanju novih štu-
dijskih programov ali predmetov, za sodelovanje na raziskovalnem področju in za sodelova-
nje pri obštudijskih dejavnostih.
Prispevek študija k razvoju kompetenc študentov, bodočih vzgojiteljev
Pri zagotavljanju kakovosti za doseganje odličnosti so pomembni strukturni in procesni po-
goji. Vendar tako strukturne kot tudi procesne pogoje univerzitetno okolje zagotavlja z na-
menom doseganja rezultatov, ki so objektivno težko merljivi, ker niso povezani izključno z
razvojem zmožnosti posameznika za opravljanje določenih nalog, pač pa predvsem s huma-
nističnim načelom razvoja avtonomije posameznika in vzpostavljanja socialno pravičnejše
družbe. Zato nas je poleg ocene strukturnih in procesnih pogojev zanimalo, kako študen-
tje ocenjujejo vpliv študija na razvoj njihovih generičnih kompetenc, kot so na primer kritič-
no in analitično mišljenje, ustvarjalno in raziskovalno delovanje ter delovanje v timu, samoo-
pazovanje in samovrednotenje ter zmožnost uporabe različnih strategij učenja in poučevanja.
Študentje so vpliv študija na razvoj kompetenc ocenjevali s petstopenjsko lestvico Likertovega
tipa, z ocenami: 1 – sploh ni pripomogel, 2 – ni pripomogel, 3 – niti niti, 4 – je pripomogel, 5
– zelo je pripomogel. Rezultati so prikazani v Preglednici 30.
Povprečne ocene študentov kažejo, da je študij pripomogel k razvoju ključnih kompe-
tenc za profesionalno ravnanje in razvoj ter vseživljenjsko učenje. Študentje ocenjujejo, da je
študij najbolj pripomogel k razvoju njihove zmožnosti za samoiniciativno iskanje informa-
cij in pridobivanje znanja, kritično mišljenje, timsko sodelovanje, ustvarjalno delovanje in sa-
movrednotenje (4,02 ≤ M ≥ 4,14). Srednji vpliv pa ima študij na razvoj specialno pedagoških
znanj za delo s posebnimi potrebami (M = 3,38) in na obvladovanje komunikacijskih veščin v
mednarodnem okolju (M = 3,36). Slednji oceni sta verjetno posledica dejstva, da se omenjene
kompetence v večjem deležu pridobivajo samo v zadnjem letniku študija. Glede na način iz-
vedbe študija se povprečne ocene vpliva študija na razvoj kompetenc bistveno ne razlikujejo.
Tako redni kot izredni študentje v povprečju enako ocenjujejo raven pridobljenih kompetenc.
Statistično pomembne razlike so le na področju razvoja sposobnosti interdisciplinarnega po-
vezovanja strokovnih vsebin (t = -2,176, g = 313, 2P = 0,030) in razvoja estetske občutljivosti
ter aktivnega in ustvarjalnega dela (t = -2,774, g = 313, 2P = 0,006). V obeh primerih izre-
dni študentje, v primerjavi z rednimi, vpliv študija na razvoj omenjenih kompetenc ocenju-
164
