Page 165 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 165
ocena kakovosti strukturnih in procesnih pogojev ter učinkov študija ...
in praktičnimi vsebinami. Več študentov izrednega študija (f % = 61,0) v primerjavi s štu-
denti rednega študija (f % = 52,1) meni, da je preveč teoretičnih in premalo praktičnih vse-
bin. Sklepamo lahko, da se pričakovanja študentov glede vrste znanja, ki naj bi jih študentje
pridobili v času študija, razlikujejo med študenti rednega in izrednega študija.
Očitne so tudi razlike med ocenami rednih in izrednih študentov pri oceni razmerja
med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami. Rezultat preizkusa χ2 (χ2 =24,475, g =
3, p = 0, 000) kaže statistično pomembnost razlik med ocenami študentov rednega in izre-
dnega študija glede na razmerje med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami. Večina
študentov rednega (f % = 75,0) in več kot polovica študentov izrednega študija (f % = 53,8)
sicer meni, da je razmerje med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami uravnoteže-
no, vendar se pojavi največja razlika pri oceni študentov izrednega študija, ki menijo, da je
preveč samostojnega učenja (f % = 41,8) v primerjavi s študenti rednega študija (f% = 18,2).
Ocena razmerij med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami ter samostojnim učenjem in
kontaktnimi urami je z vidika zagotavljanja kakovosti študija ustrezna pri izvedbi rednega
študija, vsekakor pa bi bilo treba skupaj s študenti izrednega študija v prihodnosti uskladi-
ti procesne pogoje in strategije, ki bi študentom omogočili dovolj kontaktnih srečanj, tudi s
pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije. Več neposrednih kontaktnih ur, pred-
videvamo, pa ne bi bila ustrezna rešitev za študente izrednega študija predvsem zaradi sta-
tusa študentov (poročeni, z družinami, zaposleni), vključenih v izvedbo izrednega študija.
V raziskavi nas je tudi zanimalo, v kolikšni meri si študentje želijo oziroma so dejansko
vključeni v načrtovanje, izvajanje in evalviranje študijskih procesov ter sodelovanje v razi-
skovalnih in obštudijskih dejavnostih. Študentje so oceno oblikovali na osnovi petstopenj-
ske lestvice Likertovega tipa, pri čemer pomenijo ocene 1 – sploh si ne želim/nikoli, 2 – si ne
želim/redko, 3 – niti niti, 4 – želim si/pogosto, 5 – zelo si želim/zelo pogosto.
Slika 38: Povprečne ocene želenega in dejanskega sodelovanja študentov pri soodločanju v
dejavnostih, povezanih s študijskimi in raziskovalnimi procesi ter študijskimi in študentski-
mi zadevami.
Študentje si v procesu izobraževanja najbolj želijo sodelovati pri soodločanju v pove-
zavi s študijskimi in študentskimi zadevami ter evalvaciji, kot je na primer odločanje o iz-
163
in praktičnimi vsebinami. Več študentov izrednega študija (f % = 61,0) v primerjavi s štu-
denti rednega študija (f % = 52,1) meni, da je preveč teoretičnih in premalo praktičnih vse-
bin. Sklepamo lahko, da se pričakovanja študentov glede vrste znanja, ki naj bi jih študentje
pridobili v času študija, razlikujejo med študenti rednega in izrednega študija.
Očitne so tudi razlike med ocenami rednih in izrednih študentov pri oceni razmerja
med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami. Rezultat preizkusa χ2 (χ2 =24,475, g =
3, p = 0, 000) kaže statistično pomembnost razlik med ocenami študentov rednega in izre-
dnega študija glede na razmerje med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami. Večina
študentov rednega (f % = 75,0) in več kot polovica študentov izrednega študija (f % = 53,8)
sicer meni, da je razmerje med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami uravnoteže-
no, vendar se pojavi največja razlika pri oceni študentov izrednega študija, ki menijo, da je
preveč samostojnega učenja (f % = 41,8) v primerjavi s študenti rednega študija (f% = 18,2).
Ocena razmerij med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami ter samostojnim učenjem in
kontaktnimi urami je z vidika zagotavljanja kakovosti študija ustrezna pri izvedbi rednega
študija, vsekakor pa bi bilo treba skupaj s študenti izrednega študija v prihodnosti uskladi-
ti procesne pogoje in strategije, ki bi študentom omogočili dovolj kontaktnih srečanj, tudi s
pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije. Več neposrednih kontaktnih ur, pred-
videvamo, pa ne bi bila ustrezna rešitev za študente izrednega študija predvsem zaradi sta-
tusa študentov (poročeni, z družinami, zaposleni), vključenih v izvedbo izrednega študija.
V raziskavi nas je tudi zanimalo, v kolikšni meri si študentje želijo oziroma so dejansko
vključeni v načrtovanje, izvajanje in evalviranje študijskih procesov ter sodelovanje v razi-
skovalnih in obštudijskih dejavnostih. Študentje so oceno oblikovali na osnovi petstopenj-
ske lestvice Likertovega tipa, pri čemer pomenijo ocene 1 – sploh si ne želim/nikoli, 2 – si ne
želim/redko, 3 – niti niti, 4 – želim si/pogosto, 5 – zelo si želim/zelo pogosto.
Slika 38: Povprečne ocene želenega in dejanskega sodelovanja študentov pri soodločanju v
dejavnostih, povezanih s študijskimi in raziskovalnimi procesi ter študijskimi in študentski-
mi zadevami.
Študentje si v procesu izobraževanja najbolj želijo sodelovati pri soodločanju v pove-
zavi s študijskimi in študentskimi zadevami ter evalvaciji, kot je na primer odločanje o iz-
163
