Page 164 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 164
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Študentje so v povprečju zadovoljni z vsebinsko zasnovo in izvedbo študija, organizacijo
študija ter z upoštevanjem različnih potreb študentov. Najbolj so zadovoljni z vsebinsko
zasnovo študija in z upoštevanjem različnosti potreb študentov kot je kulturna, učna, druž-
bena, socialna različnost, upoštevanjem potreb študentov s posebnimi potrebami. Ravno
slednje je v procesu učenja in poučevanja ob velikem številu študentov najtežje dosegati, re-
zultati pa kažejo, da je večina študentov zadovoljna s prepoznavanjem in odzivnostjo na nji-
hovo različnost in potrebe.
Pomemben procesni pogoj za doseganje kakovosti študija sta tudi ustrezno razmerje med
samostojnim učenjem in kontaktnimi urami ter razmerje med obsegom teoretičnih in prak-
tičnih vsebin. Kljub dejstvu, da je mogoče ti dve razmerji umestiti tudi med strukturne pogo-
je zaradi objektivno manjše možnosti vpliva visokošolskih učiteljev in sodelavcev na ti dve raz-
merji (normativno določeno število kontaktnih ur in akreditiran predmetnik), je potrebno
pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju procesa visokošolskega izobraževanja upoštevati tudi
strokovne argumente, ki so v povezavi s področjem dela, za katerega se študentje usposabljajo
in argumente visokošolske didaktike. Slednja pa mora zagotavljati odzivnost tudi na neposre-
dno izražene potrebe študentov, ki se pojavljajo v samem procesu izobraževanja.
Dobra polovica rednih študentov (f % = 52,1) meni, da je razmerje med obsegom te-
oretičnih in praktičnih vsebin uravnoteženo, ostali pa menijo, da je preveč teoretičnih in
premalo praktičnih vsebin. Razmerje med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami ve-
čina rednih študentov (f % = 75,0) ocenjuje kot uravnoteženo, slaba petina (f % = 18,2) pa
meni, da je preveč samostojnega učenja in premalo kontaktnih ur.
Ocene razmerja med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami ter razmerja med samo-
stojnim učenjem in kontaktnimi urami se v primerjavi z rednimi študenti razlikujejo. Pred-
stavljamo jih s spodnjo sliko.
Slika 37: Deleži razmerij med (A) obsegom teoretičnih in praktičnih vsebin ter (B) samo-
stojnim učenjem in kontaktnimi urami glede na način izvedbe študija.
Rezultat preizkusa χ2 (χ2 = 12,819, g = 3, p = 0,005) kaže statistično pomembnost raz-
lik med ocenami študentov rednega in izrednega študija glede razmerja med teoretičnimi
162
Študentje so v povprečju zadovoljni z vsebinsko zasnovo in izvedbo študija, organizacijo
študija ter z upoštevanjem različnih potreb študentov. Najbolj so zadovoljni z vsebinsko
zasnovo študija in z upoštevanjem različnosti potreb študentov kot je kulturna, učna, druž-
bena, socialna različnost, upoštevanjem potreb študentov s posebnimi potrebami. Ravno
slednje je v procesu učenja in poučevanja ob velikem številu študentov najtežje dosegati, re-
zultati pa kažejo, da je večina študentov zadovoljna s prepoznavanjem in odzivnostjo na nji-
hovo različnost in potrebe.
Pomemben procesni pogoj za doseganje kakovosti študija sta tudi ustrezno razmerje med
samostojnim učenjem in kontaktnimi urami ter razmerje med obsegom teoretičnih in prak-
tičnih vsebin. Kljub dejstvu, da je mogoče ti dve razmerji umestiti tudi med strukturne pogo-
je zaradi objektivno manjše možnosti vpliva visokošolskih učiteljev in sodelavcev na ti dve raz-
merji (normativno določeno število kontaktnih ur in akreditiran predmetnik), je potrebno
pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju procesa visokošolskega izobraževanja upoštevati tudi
strokovne argumente, ki so v povezavi s področjem dela, za katerega se študentje usposabljajo
in argumente visokošolske didaktike. Slednja pa mora zagotavljati odzivnost tudi na neposre-
dno izražene potrebe študentov, ki se pojavljajo v samem procesu izobraževanja.
Dobra polovica rednih študentov (f % = 52,1) meni, da je razmerje med obsegom te-
oretičnih in praktičnih vsebin uravnoteženo, ostali pa menijo, da je preveč teoretičnih in
premalo praktičnih vsebin. Razmerje med samostojnim učenjem in kontaktnimi urami ve-
čina rednih študentov (f % = 75,0) ocenjuje kot uravnoteženo, slaba petina (f % = 18,2) pa
meni, da je preveč samostojnega učenja in premalo kontaktnih ur.
Ocene razmerja med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami ter razmerja med samo-
stojnim učenjem in kontaktnimi urami se v primerjavi z rednimi študenti razlikujejo. Pred-
stavljamo jih s spodnjo sliko.
Slika 37: Deleži razmerij med (A) obsegom teoretičnih in praktičnih vsebin ter (B) samo-
stojnim učenjem in kontaktnimi urami glede na način izvedbe študija.
Rezultat preizkusa χ2 (χ2 = 12,819, g = 3, p = 0,005) kaže statistično pomembnost raz-
lik med ocenami študentov rednega in izrednega študija glede razmerja med teoretičnimi
162
