Page 169 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 169
ocena kakovosti strukturnih in procesnih pogojev ter učinkov študija ...
dentje izrednega študija pričakujejo več praktičnega znanja kot redni študenti, kar lahko
utemeljimo že s prikazom rezultatov o deležu razmerij med obsegom teoretičnih in prak-
tičnih vsebin (glej Sliko 37). Kljub zapisani interpretaciji podatkov razlike v ocenah rednih
in izrednih študentov ni mogoče v celoti pojasniti, zato bi bilo v prihodnje potrebno iska-
ti razloge za razlike v ocenah in predvsem razloge za različna pričakovanja študentov glede
na izvedbo študija.
Ugotavljamo, da so ocene pridobljenih kompetenc in učinkov študija visoke. Razve-
seljiva je tudi ugotovitev, da se ocene učinkov študija bistveno ne razlikujejo glede na način
izvedbe študija kljub temu, da je organizacija visokošolskega strokovnega programa redne-
ga in še posebej izrednega študija izjemno zahtevna predvsem zaradi usklajevanj akadem-
skih strokovnih in znanstvenih perspektiv, aktualnih družbenih pričakovanj, pričakovanj
zaposlovalcev in pričakovanj študentov, ki se vključujejo v programe rednega in izrednega
študija.
Sklepne ugotovitve
Univerze si prizadevajo vzpostaviti učinkovit sistem izobraževanja, raziskovanja in upra-
vljanja (Univerza na Primorskem, 2015). Učinkovit visokošolski izobraževalni sistem pa
mora zagotoviti ustrezno strukturo, proces in rezultate, pri čemer je ključnega pomena, da
postane določanje ustreznosti strukture, procesa in ne nazadnje tudi rezultatov stvar sku-
pnega dialoga vseh vključenih v izobraževalni proces in vseh, ki jim znanje, pridobljeno na
visokošolskih ustanovah, omogoča obstoj, delovanje in razvoj. Zato je pomembno, da so v
notranjo evalvacijo programa, natančneje, strukturnih, procesnih pogojev ter rezultatov,
vključeni tudi študentje, ki neposredno doživljajo organizacijo in izvedbo izobraževalne-
ga programa.
Raziskava, ki je potekala v okviru projekta Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti
delovanja UP, se tako s svojim namenom umešča v sodobno pojmovanje zagotavljanja ka-
kovosti kot izhodišča za vzpostavljanje odličnosti v visokem šolstvu. Namen raziskave je bil
ugotoviti, kako študentje UP PEF, ki so vpisani na visokošolski študijski program 1. stopnje
Predšolska vzgoja, redni in izredni študij, ocenjujejo strukturno in procesno kakovost pro-
grama ter učinke oziroma količino in kakovost pridobljenega znanja. Rezultati raziskave pa
so že bili uporabljeni pri reakreditaciji programa 1. stopnje, Predšolska vzgoja.
Rezultati kažejo, da so študentje tako rednega kot tudi izrednega študija zadovoljni
z večino strukturnih pogojev študija. S prostorskimi pogoji so bolj zadovoljni študentje iz-
rednega študija, kar pomeni, da imajo študentje za delo na drugih lokacijah, kjer se izva-
ja izredni študij (Slovenske Konjice, Ptuj in Ljutomer), boljše prostorske pogoje za študij.
Vsekakor pa je očitno, da dostopnost strukturnih pogojev študentje ocenjujejo višje kot nji-
hovo uporabo oziroma izrabo teh strukturnih pogojev. Predvidevamo pa, da bi se upora-
ba strukturnih pogojev lahko izboljšala s pričakovano pogostostjo uporabe, kar bi bilo tre-
ba integrirati v študijski proces. Sklepamo lahko, da je nižja stopnja pričakovanih interakcij
in izrabe strukturnih pogojev povezana tudi z velikim številom študentov, kar onemogoča
ustrezno pogostost spodbudne poučevalne interakcije visokošolskih učiteljev in sodelavcev
s študenti. Ustrezna pogostost spodbudne poučevalne interakcije bi lahko vodila v večjo iz-
rabo materialnih strukturnih pogojev, ki so na razpolago. Študentje so namreč zadovoljni z
dostopnostjo do virov in literature ter splošnih informacij, vsekakor pa bo potrebno vzpo-
167
dentje izrednega študija pričakujejo več praktičnega znanja kot redni študenti, kar lahko
utemeljimo že s prikazom rezultatov o deležu razmerij med obsegom teoretičnih in prak-
tičnih vsebin (glej Sliko 37). Kljub zapisani interpretaciji podatkov razlike v ocenah rednih
in izrednih študentov ni mogoče v celoti pojasniti, zato bi bilo v prihodnje potrebno iska-
ti razloge za razlike v ocenah in predvsem razloge za različna pričakovanja študentov glede
na izvedbo študija.
Ugotavljamo, da so ocene pridobljenih kompetenc in učinkov študija visoke. Razve-
seljiva je tudi ugotovitev, da se ocene učinkov študija bistveno ne razlikujejo glede na način
izvedbe študija kljub temu, da je organizacija visokošolskega strokovnega programa redne-
ga in še posebej izrednega študija izjemno zahtevna predvsem zaradi usklajevanj akadem-
skih strokovnih in znanstvenih perspektiv, aktualnih družbenih pričakovanj, pričakovanj
zaposlovalcev in pričakovanj študentov, ki se vključujejo v programe rednega in izrednega
študija.
Sklepne ugotovitve
Univerze si prizadevajo vzpostaviti učinkovit sistem izobraževanja, raziskovanja in upra-
vljanja (Univerza na Primorskem, 2015). Učinkovit visokošolski izobraževalni sistem pa
mora zagotoviti ustrezno strukturo, proces in rezultate, pri čemer je ključnega pomena, da
postane določanje ustreznosti strukture, procesa in ne nazadnje tudi rezultatov stvar sku-
pnega dialoga vseh vključenih v izobraževalni proces in vseh, ki jim znanje, pridobljeno na
visokošolskih ustanovah, omogoča obstoj, delovanje in razvoj. Zato je pomembno, da so v
notranjo evalvacijo programa, natančneje, strukturnih, procesnih pogojev ter rezultatov,
vključeni tudi študentje, ki neposredno doživljajo organizacijo in izvedbo izobraževalne-
ga programa.
Raziskava, ki je potekala v okviru projekta Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti
delovanja UP, se tako s svojim namenom umešča v sodobno pojmovanje zagotavljanja ka-
kovosti kot izhodišča za vzpostavljanje odličnosti v visokem šolstvu. Namen raziskave je bil
ugotoviti, kako študentje UP PEF, ki so vpisani na visokošolski študijski program 1. stopnje
Predšolska vzgoja, redni in izredni študij, ocenjujejo strukturno in procesno kakovost pro-
grama ter učinke oziroma količino in kakovost pridobljenega znanja. Rezultati raziskave pa
so že bili uporabljeni pri reakreditaciji programa 1. stopnje, Predšolska vzgoja.
Rezultati kažejo, da so študentje tako rednega kot tudi izrednega študija zadovoljni
z večino strukturnih pogojev študija. S prostorskimi pogoji so bolj zadovoljni študentje iz-
rednega študija, kar pomeni, da imajo študentje za delo na drugih lokacijah, kjer se izva-
ja izredni študij (Slovenske Konjice, Ptuj in Ljutomer), boljše prostorske pogoje za študij.
Vsekakor pa je očitno, da dostopnost strukturnih pogojev študentje ocenjujejo višje kot nji-
hovo uporabo oziroma izrabo teh strukturnih pogojev. Predvidevamo pa, da bi se upora-
ba strukturnih pogojev lahko izboljšala s pričakovano pogostostjo uporabe, kar bi bilo tre-
ba integrirati v študijski proces. Sklepamo lahko, da je nižja stopnja pričakovanih interakcij
in izrabe strukturnih pogojev povezana tudi z velikim številom študentov, kar onemogoča
ustrezno pogostost spodbudne poučevalne interakcije visokošolskih učiteljev in sodelavcev
s študenti. Ustrezna pogostost spodbudne poučevalne interakcije bi lahko vodila v večjo iz-
rabo materialnih strukturnih pogojev, ki so na razpolago. Študentje so namreč zadovoljni z
dostopnostjo do virov in literature ter splošnih informacij, vsekakor pa bo potrebno vzpo-
167
