Page 168 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 168
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Vpogled v učinke študija smo želeli razširiti tudi z oceno študentov o kakovosti in količi-
ni pridobljenega znanja. Zanimala nas je uporabnost kompetenc na trgu dela ter kakovost
in količina teoretičnega in praktičnega znanja. Na petstopenjski ocenjevalni lestvici Liker-
tovega tipa so bile opredeljene naslednje ocene: 1 – zelo nizka (kakovost in količina prido-
bljenega znanja), 2 – nizka, 3 – niti niti, 4 – visoka, 5 – zelo visoka. Povprečne ocene kažejo,
da študentje kakovost, količino in uporabnost pridobljenih znanj ocenjujejo visoko (3,60 ≤
M ≥ 3,89). Pri tem je razveseljiv podatek, da se povprečna ocena kakovosti in količine pri-
dobljenih teoretičnih znanj pomembno ne razlikujeta glede na način izvedbe študija (glej
Preglednico 30).
Preglednica 30: Povprečne ocene učinka študija in t-preizkus za primerjavo povprečij glede
na način izvedbe študija.
Skupaj Leveneov pre- t-preizkus
izkus
Učinki študija Način izved- N M SD M SD F P t-vre- g 2P
be študija dnost
Uporabnost prido- redni 146 3,51 ,790
bljenih kompetenc na izredni 162 3,80 ,670 3,66 0,742 10,161 0,002 -3,367 285,790 0,001
trgu dela
Kakovost pridobljene- redni 147 3,85 ,634 3,89 0,649 0,006 0,938 -0,922 305 0,357
ga teoretičnega znanja izredni 160 3,92 ,663
Količina pridobljenega redni 145 3,91 ,645 3,88 0,670 2,070 0,151 0,785 303 0,433
teoretičnega znanja izredni 160 3,85 ,693
Kakovost pridobljene- redni 147 3,90 ,809 3,71 0,888 11,000 0,001 3,644 304,292 0,000
ga praktičnega znanja izredni 160 3,54 ,924
Količina pridobljenega redni 147 3,81 ,779 3,60 0,913 13,960 0,000 4,057 295,620 0,000
praktičnega znanja izredni 158 3,40 ,984
Legenda: N – število, M – povprečje, SD – standardni odklon. F – preizkus, P, 2P – statistična po-
membnost, g –število prostostnih stopenj
Statistično značilne razlike v povprečnih ocenah učinkov študija se kažejo pri oce-
ni uporabnosti pridobljenih kompetenc na trgu dela (7 = -3,367, g = 285,790, 2P = 0,001).
Študentje izrednega študija, v primerjavi s študenti rednega študija, višje ocenjujejo uporab-
nost pridobljenih kompetenc na trgu dela. Prav tako so statistično pomembne razlike pri
oceni kakovosti (t = 3,644, g = 304,292, 2P = 0,000) in količini (t = 4,057, G = 295,620, 2P
= 0,000) pridobljenega praktičnega znanja. Redni študenti, v primerjavi z izrednimi, pri-
dobljeno znanje ocenjujejo višje. Predvidevamo, da predvsem študentje izrednega študija,
ki so večinoma že zaposleni, lažje prepoznajo pridobljeno znanje kot uporabno znanje na
trgu delovne sile kot študentje rednega študija. Ravno tako se s praktičnim znanjem štu-
dentje izrednega študija pogosteje srečujejo v svojem delovnem okolju, zato je lahko pred-
vsem količina pridobljenega znanja na fakulteti, v primerjavi s praktičnimi izkušnjami, pri-
dobljenimi na delovnem mestu, neprimerljiva. Študentom, ki nimajo stalnih neposrednih
praktičnih izkušenj, pa je znanje, pridobljeno na fakulteti, pomembno predvsem zato, ker
predstavlja večinski del praktičnega znanja v primerjavi s študenti izrednega študija. Koli-
čino in kakovost pridobljenega praktičnega znanja pa lahko študentje rednega in izrednega
študija različno ocenjujejo tudi zaradi različnih pričakovanj. Predvidevamo lahko, da štu-
166
Vpogled v učinke študija smo želeli razširiti tudi z oceno študentov o kakovosti in količi-
ni pridobljenega znanja. Zanimala nas je uporabnost kompetenc na trgu dela ter kakovost
in količina teoretičnega in praktičnega znanja. Na petstopenjski ocenjevalni lestvici Liker-
tovega tipa so bile opredeljene naslednje ocene: 1 – zelo nizka (kakovost in količina prido-
bljenega znanja), 2 – nizka, 3 – niti niti, 4 – visoka, 5 – zelo visoka. Povprečne ocene kažejo,
da študentje kakovost, količino in uporabnost pridobljenih znanj ocenjujejo visoko (3,60 ≤
M ≥ 3,89). Pri tem je razveseljiv podatek, da se povprečna ocena kakovosti in količine pri-
dobljenih teoretičnih znanj pomembno ne razlikujeta glede na način izvedbe študija (glej
Preglednico 30).
Preglednica 30: Povprečne ocene učinka študija in t-preizkus za primerjavo povprečij glede
na način izvedbe študija.
Skupaj Leveneov pre- t-preizkus
izkus
Učinki študija Način izved- N M SD M SD F P t-vre- g 2P
be študija dnost
Uporabnost prido- redni 146 3,51 ,790
bljenih kompetenc na izredni 162 3,80 ,670 3,66 0,742 10,161 0,002 -3,367 285,790 0,001
trgu dela
Kakovost pridobljene- redni 147 3,85 ,634 3,89 0,649 0,006 0,938 -0,922 305 0,357
ga teoretičnega znanja izredni 160 3,92 ,663
Količina pridobljenega redni 145 3,91 ,645 3,88 0,670 2,070 0,151 0,785 303 0,433
teoretičnega znanja izredni 160 3,85 ,693
Kakovost pridobljene- redni 147 3,90 ,809 3,71 0,888 11,000 0,001 3,644 304,292 0,000
ga praktičnega znanja izredni 160 3,54 ,924
Količina pridobljenega redni 147 3,81 ,779 3,60 0,913 13,960 0,000 4,057 295,620 0,000
praktičnega znanja izredni 158 3,40 ,984
Legenda: N – število, M – povprečje, SD – standardni odklon. F – preizkus, P, 2P – statistična po-
membnost, g –število prostostnih stopenj
Statistično značilne razlike v povprečnih ocenah učinkov študija se kažejo pri oce-
ni uporabnosti pridobljenih kompetenc na trgu dela (7 = -3,367, g = 285,790, 2P = 0,001).
Študentje izrednega študija, v primerjavi s študenti rednega študija, višje ocenjujejo uporab-
nost pridobljenih kompetenc na trgu dela. Prav tako so statistično pomembne razlike pri
oceni kakovosti (t = 3,644, g = 304,292, 2P = 0,000) in količini (t = 4,057, G = 295,620, 2P
= 0,000) pridobljenega praktičnega znanja. Redni študenti, v primerjavi z izrednimi, pri-
dobljeno znanje ocenjujejo višje. Predvidevamo, da predvsem študentje izrednega študija,
ki so večinoma že zaposleni, lažje prepoznajo pridobljeno znanje kot uporabno znanje na
trgu delovne sile kot študentje rednega študija. Ravno tako se s praktičnim znanjem štu-
dentje izrednega študija pogosteje srečujejo v svojem delovnem okolju, zato je lahko pred-
vsem količina pridobljenega znanja na fakulteti, v primerjavi s praktičnimi izkušnjami, pri-
dobljenimi na delovnem mestu, neprimerljiva. Študentom, ki nimajo stalnih neposrednih
praktičnih izkušenj, pa je znanje, pridobljeno na fakulteti, pomembno predvsem zato, ker
predstavlja večinski del praktičnega znanja v primerjavi s študenti izrednega študija. Koli-
čino in kakovost pridobljenega praktičnega znanja pa lahko študentje rednega in izrednega
študija različno ocenjujejo tudi zaradi različnih pričakovanj. Predvidevamo lahko, da štu-
166
