Page 170 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 170
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
staviti bolj spodbudno okolje za povezovanje študentov z mednarodnim okoljem in drugi-
mi univerzitetnimi okolji.
Pri procesnih pogojih je potrebno poudariti, da so študentje zadovoljni z vsebinsko
zasnovo študija in z upoštevanjem različnosti potreb študentov. Statistično pomembne pa
so razlike v ocenah razmerja med teoretičnim in praktičnim znanjem ter med samostojnim
učenjem ter kontaktnimi urami glede na izvedbo študija. Predvidevamo, da bo v prihodnje
treba zagotoviti več vsaj posrednega kontakta s študenti izrednega študija in raziskati, s ka-
kšnimi pričakovanji se študentje izrednega študija vpisujejo na fakulteto.
Ugotavljamo, da študentje izražajo zanimanje za soodločanje o tekočih študijskih za-
devah, manj interesa pa izražajo za sodelovanje pri razvoju programov, sodelovanje pri raz-
iskovalnih in obštudijskih dejavnostih. Študentje pogosto omenjajo obremenjenost s štu-
dijskimi obveznostmi, zato bi bilo smiselno vzpostaviti integracijo področij, ki so sicer
razvojna, vendar študentje zanje ne izražajo interesa, z neposrednimi študijskimi dejavnost-
mi. Izredni študentje se zaradi svojega statusa (poročeni, imajo družine, zaposleni), udele-
žujejo pogosto izključno izobraževalnega procesa in veliko manj drugih, obštudijskih de-
javnosti.
Eden izmed najbolj spodbudnih rezultatov je ocena študentov, da ima študij velik
vpliv na razvoj njihove zmožnosti za samoiniciativno iskanje informacij in pridobivanje
znanja, kritično mišljenje, timsko sodelovanje, ustvarjalno delovanje in samovrednotenje,
kar, predvidevamo, vodi v kasnejše vseživljenjsko učenje in je bil tudi osrednji cilj prenove
programa 1. stopnje Predšolska vzgoja leta 2008. Študentje so tudi zadovoljni s količino in
kakovostjo teoretičnega znanja. Ponovno pa se izkaže, da si študentje izrednega študija, v
primerjavi s študenti rednega študija, želijo več praktičnega znanja.
Raziskava, ki je predstavljala del notranje evalvacije programa 1. stopnje Predšolska
vzgoja kaže na veliko mero soglasnosti med vsemi vključenimi v proces izobraževanja. Po-
sredno se nakazuje potreba po soočenju medsebojnih pričakovanj študentov izrednega štu-
dija in poslanstvom visokega šolstva ter potreba po večjem vključevanju študentov v razvoj-
ne naloge fakultete (prenova programov, raziskovalna dejavnost, obštudijske dejavnosti).
Ob upoštevanju, da so študentje zadovoljni tako z rezultati, kot tudi procesom (če omeni-
mo, da so študentje zadovoljni z upoštevanjem različnosti študentov), ostaja največji izziv
na ravni nacionalne politike visokošolskega izobraževanja spreminjanje temeljnih struktur-
nih pogojev oziroma kazalcev kakovosti (razmerje med številom študentov in učiteljev ter
sodelavcev in prostorski pogoji), na katere pa sami visokošolski učitelji in sodelavci ter po-
gosto tudi univerze same nimajo neposrednega vpliva.
Povzetek
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem izvaja študijski program Predšolska vzgoja že od leta
1996; najprej pod okriljem UL PEF, od leta 2003 pa kot ena od treh javnih pedagoških fakultet v Slove-
niji. Leta 2008 je bil visokošolski študijskih program 1. stopnje Predšolska vzgoja (PV) prenovljen tako,
da so se v njem uveljavila sodobna strokovna in znanstvena spoznanja ter posameznikove in družbene
potrebe. V proces notranje evalvacije programov UP PEF so bili v študijskem letu 2014/15 z namenom
doseganja odličnosti v visokošolskem izobraževanju vključeni tudi študenti. V raziskavi, namenjeni no-
tranji evalvaciji študijskega programa 1. stopnje Predšolska vzgoja (PV), je sodelovalo 370 študentov, ki
so vpisani na PV. Ocenjevali so strukturne in procesne pogoje za študij ter učinke študija. Zbiranje po-
168
staviti bolj spodbudno okolje za povezovanje študentov z mednarodnim okoljem in drugi-
mi univerzitetnimi okolji.
Pri procesnih pogojih je potrebno poudariti, da so študentje zadovoljni z vsebinsko
zasnovo študija in z upoštevanjem različnosti potreb študentov. Statistično pomembne pa
so razlike v ocenah razmerja med teoretičnim in praktičnim znanjem ter med samostojnim
učenjem ter kontaktnimi urami glede na izvedbo študija. Predvidevamo, da bo v prihodnje
treba zagotoviti več vsaj posrednega kontakta s študenti izrednega študija in raziskati, s ka-
kšnimi pričakovanji se študentje izrednega študija vpisujejo na fakulteto.
Ugotavljamo, da študentje izražajo zanimanje za soodločanje o tekočih študijskih za-
devah, manj interesa pa izražajo za sodelovanje pri razvoju programov, sodelovanje pri raz-
iskovalnih in obštudijskih dejavnostih. Študentje pogosto omenjajo obremenjenost s štu-
dijskimi obveznostmi, zato bi bilo smiselno vzpostaviti integracijo področij, ki so sicer
razvojna, vendar študentje zanje ne izražajo interesa, z neposrednimi študijskimi dejavnost-
mi. Izredni študentje se zaradi svojega statusa (poročeni, imajo družine, zaposleni), udele-
žujejo pogosto izključno izobraževalnega procesa in veliko manj drugih, obštudijskih de-
javnosti.
Eden izmed najbolj spodbudnih rezultatov je ocena študentov, da ima študij velik
vpliv na razvoj njihove zmožnosti za samoiniciativno iskanje informacij in pridobivanje
znanja, kritično mišljenje, timsko sodelovanje, ustvarjalno delovanje in samovrednotenje,
kar, predvidevamo, vodi v kasnejše vseživljenjsko učenje in je bil tudi osrednji cilj prenove
programa 1. stopnje Predšolska vzgoja leta 2008. Študentje so tudi zadovoljni s količino in
kakovostjo teoretičnega znanja. Ponovno pa se izkaže, da si študentje izrednega študija, v
primerjavi s študenti rednega študija, želijo več praktičnega znanja.
Raziskava, ki je predstavljala del notranje evalvacije programa 1. stopnje Predšolska
vzgoja kaže na veliko mero soglasnosti med vsemi vključenimi v proces izobraževanja. Po-
sredno se nakazuje potreba po soočenju medsebojnih pričakovanj študentov izrednega štu-
dija in poslanstvom visokega šolstva ter potreba po večjem vključevanju študentov v razvoj-
ne naloge fakultete (prenova programov, raziskovalna dejavnost, obštudijske dejavnosti).
Ob upoštevanju, da so študentje zadovoljni tako z rezultati, kot tudi procesom (če omeni-
mo, da so študentje zadovoljni z upoštevanjem različnosti študentov), ostaja največji izziv
na ravni nacionalne politike visokošolskega izobraževanja spreminjanje temeljnih struktur-
nih pogojev oziroma kazalcev kakovosti (razmerje med številom študentov in učiteljev ter
sodelavcev in prostorski pogoji), na katere pa sami visokošolski učitelji in sodelavci ter po-
gosto tudi univerze same nimajo neposrednega vpliva.
Povzetek
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem izvaja študijski program Predšolska vzgoja že od leta
1996; najprej pod okriljem UL PEF, od leta 2003 pa kot ena od treh javnih pedagoških fakultet v Slove-
niji. Leta 2008 je bil visokošolski študijskih program 1. stopnje Predšolska vzgoja (PV) prenovljen tako,
da so se v njem uveljavila sodobna strokovna in znanstvena spoznanja ter posameznikove in družbene
potrebe. V proces notranje evalvacije programov UP PEF so bili v študijskem letu 2014/15 z namenom
doseganja odličnosti v visokošolskem izobraževanju vključeni tudi študenti. V raziskavi, namenjeni no-
tranji evalvaciji študijskega programa 1. stopnje Predšolska vzgoja (PV), je sodelovalo 370 študentov, ki
so vpisani na PV. Ocenjevali so strukturne in procesne pogoje za študij ter učinke študija. Zbiranje po-
168
