Page 173 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 173
Kakovost z vidika študentov
univerzitetnega študijskega programa
1. stopnje Razredni pouk
Jurka Lepičnik Vodopivec, Nataša Dolenc Orbanić, Marko Gavriloski
Uvod
Kakovost v visokem šolstvu je eden izmed najbolj izmuzljivih konceptov, saj se kljub mno-
gim razpravam/raziskavam (Koren in Peček, 2006; Biggs in Tang, 2007; Nadoh in Ko-
hont, 2007; Brejc, 2008; Starc, 2010; Rodman, 2010; Kos Kecojević in Gaber; 2011, Širok,
2013) in smernicam (Julkaisupalvelut, 2005) ob zagotavljanju kakovosti v lastni instituci-
ji znajdemo pred številnimi vprašanji. Eno izmed teh se v epistemološkem smislu dotika
tudi samega izvora zagotavljanja kakovosti. Visokošolske in univerzitetne študijske progra-
me v Republiki Sloveniji (RS) potrdi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu
(NAKVIS), ki bi naj ob tem upoštevala visoko postavljena merila kakovosti študijskih pro-
gramov. Tako lahko na primer v študijskem programu 1. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja
UP PEF, zasledimo, da so »v visokošolskem študiju tako poudarjene kompetence za opra-
vljanje pedagoških poklicev v sodobni družbi, in sicer obvladovanje procesov v vzgoji in iz-
obraževanju ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predmetnega) področja. […] Pri
tem so poudarjeni splošno znanje, veščine in razumevanje, ki jih dosegamo z visokošolskim
študijem, kot poznavanje in obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju v razmerju do
posameznika in do družbe nasploh ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predme-
tnega) področja in discipline, na katerem bodo strokovno delovali (vzgajali, poučevali, sve-
tovali ipd.)« (Opis študijskega programa 1. stopnje Razredni pouk. http://www.pef.upr.
si/izobrazevanje/dodiplomski_studij_1%20_stopnje/razredni_pouk_(un)/ (5. 4. 2015). Iz
splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, ki bi jih naj diplomanti/ke po zaključenem
študiju osvojili, izvemo, da je študijski program visokokakovostno orientiran, a ne moremo
mimo vprašanja evalvacije in nenehnega preverjanja elementov kakovosti omenjenega štu-
dijskega programa. Spremembe in nova spoznanja na področju vzgoje in izobraževanja od
pedagoškega delavca zahtevajo nenehno izboljševanje, ki ga Erčulj (2007) opiše kot nov pri-
stop k zagotavljanju kakovosti (prim. Van Velzen v Erčulj in Trunk Širca, 2000).
A kljub temu še zmeraj nismo odgovorili na vprašanje, zakaj je kakovost na eni stra-
ni tako težko definirati, kljub jasno določenim ciljem, ki jih vsebuje omenjeni univerzite-
tni študijski program, na drugi strani pa je na deklarativni ravni zelo enostavno določiti ele-
171
univerzitetnega študijskega programa
1. stopnje Razredni pouk
Jurka Lepičnik Vodopivec, Nataša Dolenc Orbanić, Marko Gavriloski
Uvod
Kakovost v visokem šolstvu je eden izmed najbolj izmuzljivih konceptov, saj se kljub mno-
gim razpravam/raziskavam (Koren in Peček, 2006; Biggs in Tang, 2007; Nadoh in Ko-
hont, 2007; Brejc, 2008; Starc, 2010; Rodman, 2010; Kos Kecojević in Gaber; 2011, Širok,
2013) in smernicam (Julkaisupalvelut, 2005) ob zagotavljanju kakovosti v lastni instituci-
ji znajdemo pred številnimi vprašanji. Eno izmed teh se v epistemološkem smislu dotika
tudi samega izvora zagotavljanja kakovosti. Visokošolske in univerzitetne študijske progra-
me v Republiki Sloveniji (RS) potrdi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu
(NAKVIS), ki bi naj ob tem upoštevala visoko postavljena merila kakovosti študijskih pro-
gramov. Tako lahko na primer v študijskem programu 1. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja
UP PEF, zasledimo, da so »v visokošolskem študiju tako poudarjene kompetence za opra-
vljanje pedagoških poklicev v sodobni družbi, in sicer obvladovanje procesov v vzgoji in iz-
obraževanju ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predmetnega) področja. […] Pri
tem so poudarjeni splošno znanje, veščine in razumevanje, ki jih dosegamo z visokošolskim
študijem, kot poznavanje in obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju v razmerju do
posameznika in do družbe nasploh ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predme-
tnega) področja in discipline, na katerem bodo strokovno delovali (vzgajali, poučevali, sve-
tovali ipd.)« (Opis študijskega programa 1. stopnje Razredni pouk. http://www.pef.upr.
si/izobrazevanje/dodiplomski_studij_1%20_stopnje/razredni_pouk_(un)/ (5. 4. 2015). Iz
splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, ki bi jih naj diplomanti/ke po zaključenem
študiju osvojili, izvemo, da je študijski program visokokakovostno orientiran, a ne moremo
mimo vprašanja evalvacije in nenehnega preverjanja elementov kakovosti omenjenega štu-
dijskega programa. Spremembe in nova spoznanja na področju vzgoje in izobraževanja od
pedagoškega delavca zahtevajo nenehno izboljševanje, ki ga Erčulj (2007) opiše kot nov pri-
stop k zagotavljanju kakovosti (prim. Van Velzen v Erčulj in Trunk Širca, 2000).
A kljub temu še zmeraj nismo odgovorili na vprašanje, zakaj je kakovost na eni stra-
ni tako težko definirati, kljub jasno določenim ciljem, ki jih vsebuje omenjeni univerzite-
tni študijski program, na drugi strani pa je na deklarativni ravni zelo enostavno določiti ele-
171
