Page 23 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Management
in trajnostni razvoj
Management
Management je kompleksen pojav in ga je težko definirati. Posamezne de-
finicije kot bistvo managementa predstavljajo proces, instrument in dejav-
nost (Armstrong 2009; Slocum in Hellriegel 2009; Certo in Certo 2012;
Daft 2012a), organ (Kotter 1990; Schermerhorn 2013; McAuley, Duberley
in Johnson 2014) in razreševanje težav za doseganje zastavljenih smotrov in
ciljev organizacije (Forslund 2009; Certo in Certo 2012; Robbins in Coul-
ter 2012; Daft 2012b; Robbins in Judge 2013; Schermerhorn in Wright
2014; Mitchell in Dyck 2014). Management je tako obvladovanje organi-
zacije za učinkovito doseganje zastavljenih smotrov in ciljev. Peter Drucker
(1909–2005) je pomembnost managementa opredelil kot »glavni vir raz-
vitih držav in najpomembnejši vir nerazvitih« (Vila in Kovač 2006; Cer-
to in Certo 2012).
Znanstvene podlage managementa, kot ga razumemo danes, segajo v
19. stoletje, ko se je pod vplivom znanstvene revolucije razširilo prepričanje,
da je mogoče katero koli področje človeškega življenja, vključno z manage-
mentom, izboljšati z raziskovanjem, proučevanjem in uporabo znanstve-
ne metode – prve formalne znanstvene teorije so tako na delovnem mestu
razvili inženirji, kot so Frederick Winslow Taylor, Harrington Emerson in
Henri Fayol (Witzel 2004, 2).
Do razmišljanja o različnih vidikih managementa je prišlo že veliko
prej, in sicer do neke mere že v antičnih civilizacijah, kjer se je razglablja-
lo o principih organizacije, vodstva in strategij, in nato v vedno večji meri
z razmahom trgovine od 5. do 7. stoletja dalje, predvsem v arabskem svetu,
kjer so že začeli z bolj izrecnim pisanjem o vidikih administracije in mana-
in trajnostni razvoj
Management
Management je kompleksen pojav in ga je težko definirati. Posamezne de-
finicije kot bistvo managementa predstavljajo proces, instrument in dejav-
nost (Armstrong 2009; Slocum in Hellriegel 2009; Certo in Certo 2012;
Daft 2012a), organ (Kotter 1990; Schermerhorn 2013; McAuley, Duberley
in Johnson 2014) in razreševanje težav za doseganje zastavljenih smotrov in
ciljev organizacije (Forslund 2009; Certo in Certo 2012; Robbins in Coul-
ter 2012; Daft 2012b; Robbins in Judge 2013; Schermerhorn in Wright
2014; Mitchell in Dyck 2014). Management je tako obvladovanje organi-
zacije za učinkovito doseganje zastavljenih smotrov in ciljev. Peter Drucker
(1909–2005) je pomembnost managementa opredelil kot »glavni vir raz-
vitih držav in najpomembnejši vir nerazvitih« (Vila in Kovač 2006; Cer-
to in Certo 2012).
Znanstvene podlage managementa, kot ga razumemo danes, segajo v
19. stoletje, ko se je pod vplivom znanstvene revolucije razširilo prepričanje,
da je mogoče katero koli področje človeškega življenja, vključno z manage-
mentom, izboljšati z raziskovanjem, proučevanjem in uporabo znanstve-
ne metode – prve formalne znanstvene teorije so tako na delovnem mestu
razvili inženirji, kot so Frederick Winslow Taylor, Harrington Emerson in
Henri Fayol (Witzel 2004, 2).
Do razmišljanja o različnih vidikih managementa je prišlo že veliko
prej, in sicer do neke mere že v antičnih civilizacijah, kjer se je razglablja-
lo o principih organizacije, vodstva in strategij, in nato v vedno večji meri
z razmahom trgovine od 5. do 7. stoletja dalje, predvsem v arabskem svetu,
kjer so že začeli z bolj izrecnim pisanjem o vidikih administracije in mana-
