Page 429 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 429
povzetki
iz vseh do zdaj omenjenih značilnosti. Na splošno gledano je Gerhardu pre-
selitev prinesla neverjeten uspeh, saj mu je omogočila, da je razvil svojstve-
ni glasbeni slog in ga hkrati obranila pred nevarnostjo ustvarjanja pod gro-
zečim režimom.
Ključne besede: Roberto Gerhard, ljudska glasba, dvanajsttonska glasba,
elektronska glasba
Berthold Over
»Voyage à Paris«. Kristijan IV. iz Zweibrückna
med akulturacijo in prenosom kulture
V drugi polovici 18. stoletja je Kristijan IV. iz Zweibrückna skoraj vsako
leto odpotoval v Pariz. Na potovanjih so ga spremljali glasbeniki, ne samo
z njegovega dvora, temveč predvsem glasbeniki z dvora v Mannheimu. V
Parizu je pod svoje široko okrilje sprejel glasbene talente, ki so ga obdaja-
li: bivali in obedovali so pod njegovo streho, njihove nastope na seriji kon-
certov Concerts spirituels so podpirali dvorni obiskovalci koncertov, ki so
bili lahko celo plačani za ploskanje, stroške tiska del, objavljenih v Parizu,
je prevzel vojvoda. Nastajajoča strategija podpiranja in spodbujanja uspeš-
nosti »tujih« glasbenikov v francoskem glavnem mestu se je odražala tudi v
politiki pridobivanja notnega materiala. Kristijan IV. je kupoval predvsem
glasbo nemških skladateljev v izgnanstvu in le malo glasbe francoskih skla-
dateljev. Glasbenik, ki je veliko pridobil od pokroviteljstva Kristijana IV., je
bil François-André Danican Philidor. Ta patronatski odnos pa prikazuje še
eno glasbeno strategijo vojvode: katapultiral ga je v središče prizadevanj za
glasbeno gledališko reformo, za katero so si v šestdesetih letih prizadeva-
li enciklopedisti. Tom Jones in revolucionarno delo Ernelinde sta posvečena
vojvodi in njegovi morganatični ženi Marianne, grofici von Forbach (nek-
daj plesalka Marianne Camasse), pri čemer je vojvoda spodbujal predela-
ve, ki jih je Philidor izvedel po premierah. Te predelave so predvsem glasbe-
ne narave in nanje so korenito vplivale operne partiture, ki so bile na ukaz
vojvode uvožene iz Mannheima. Kristijan IV. je s tem prevzel pomembno
vlogo pri glasbeni reformi francoske opere, medtem ko so enciklopedisti,
predvsem Diderot, spodbujali literarno-dramaturško reformo. Skoraj od-
več je pripomniti, da sta se Kristijan IV. in grofica von Forbach srečevala z
vsemi pomembnimi enciklopedisti. V tem kontekstu je prav tako edino lo-
gično, da je vojvoda leta 1773 povabil Christopha Willibalda Glucka, da med
produkcijo pariških reformnih oper Ifigenija na Avlidi in Orfej in Evridika
stanuje pri njem.
427
iz vseh do zdaj omenjenih značilnosti. Na splošno gledano je Gerhardu pre-
selitev prinesla neverjeten uspeh, saj mu je omogočila, da je razvil svojstve-
ni glasbeni slog in ga hkrati obranila pred nevarnostjo ustvarjanja pod gro-
zečim režimom.
Ključne besede: Roberto Gerhard, ljudska glasba, dvanajsttonska glasba,
elektronska glasba
Berthold Over
»Voyage à Paris«. Kristijan IV. iz Zweibrückna
med akulturacijo in prenosom kulture
V drugi polovici 18. stoletja je Kristijan IV. iz Zweibrückna skoraj vsako
leto odpotoval v Pariz. Na potovanjih so ga spremljali glasbeniki, ne samo
z njegovega dvora, temveč predvsem glasbeniki z dvora v Mannheimu. V
Parizu je pod svoje široko okrilje sprejel glasbene talente, ki so ga obdaja-
li: bivali in obedovali so pod njegovo streho, njihove nastope na seriji kon-
certov Concerts spirituels so podpirali dvorni obiskovalci koncertov, ki so
bili lahko celo plačani za ploskanje, stroške tiska del, objavljenih v Parizu,
je prevzel vojvoda. Nastajajoča strategija podpiranja in spodbujanja uspeš-
nosti »tujih« glasbenikov v francoskem glavnem mestu se je odražala tudi v
politiki pridobivanja notnega materiala. Kristijan IV. je kupoval predvsem
glasbo nemških skladateljev v izgnanstvu in le malo glasbe francoskih skla-
dateljev. Glasbenik, ki je veliko pridobil od pokroviteljstva Kristijana IV., je
bil François-André Danican Philidor. Ta patronatski odnos pa prikazuje še
eno glasbeno strategijo vojvode: katapultiral ga je v središče prizadevanj za
glasbeno gledališko reformo, za katero so si v šestdesetih letih prizadeva-
li enciklopedisti. Tom Jones in revolucionarno delo Ernelinde sta posvečena
vojvodi in njegovi morganatični ženi Marianne, grofici von Forbach (nek-
daj plesalka Marianne Camasse), pri čemer je vojvoda spodbujal predela-
ve, ki jih je Philidor izvedel po premierah. Te predelave so predvsem glasbe-
ne narave in nanje so korenito vplivale operne partiture, ki so bile na ukaz
vojvode uvožene iz Mannheima. Kristijan IV. je s tem prevzel pomembno
vlogo pri glasbeni reformi francoske opere, medtem ko so enciklopedisti,
predvsem Diderot, spodbujali literarno-dramaturško reformo. Skoraj od-
več je pripomniti, da sta se Kristijan IV. in grofica von Forbach srečevala z
vsemi pomembnimi enciklopedisti. V tem kontekstu je prav tako edino lo-
gično, da je vojvoda leta 1773 povabil Christopha Willibalda Glucka, da med
produkcijo pariških reformnih oper Ifigenija na Avlidi in Orfej in Evridika
stanuje pri njem.
427
