Page 130 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 130
Organizacijska kultura in organizacijska klima
kultur in tako povzročiti spremembe tudi od spodaj navzgor – na držav-
no raven oziroma upravno-kulturo.
Zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav v javni upravi predlagamo, da
bi se opravile raziskave v organizacijah javne uprave na področju organi-
zacijske kulture z namenom ugotoviti, ali ta podpira druge sestavine po-
litike organizacije in ali je prisoten odpor do sprememb. Z oblikovanjem
primerne organizacijske kulture, s strateškim managementom in z mana-
gementom sprememb bodo tudi reforme privedle do želenih sprememb
ter tudi pripomogle k spremembi upravne kulture in organizacijske kul-
ture.
Predlagamo:
− izvedbo raziskav s področja organizacijske kulture in odpora do
sprememb, in sicer v organizacijah državne uprave, organizacijah
130 lokalne samouprave in nosilcih javnih pooblastil ter izvajalcih
javnih služb in skupno za javno upravo (s čimer bi tudi ugotovili,
v kakšni meri so prisotni tradicionalne vrednote, vrednote nove
kulture ter strah in odpor do sprememb), na način, da bi bila
možna primerjava posamezne organizacije s splošnim profilom;
− periodično izvajanje raziskav zaradi možnosti ugotavljanja
približevanja vrednotam novega pristopa oziroma načelom dob-
rega upravljanja, ki so zapisani v »Politiki napredka in kakovosti
sodobne javne uprave«;
− izvedbo raziskav z uporabo enake metode raziskovanja oziro-
ma uporabo vprašalnika OCAI, saj tipe upravljanja in pristo-
pe v javni upravi upravno-kulturo razvrščamo na podlagi enakih
uveljavljenih miselnih shem, kot to velja za model konkurenčnih
vrednot (pa vendar bi bilo tudi to trditev potrebno podkrepiti z
več dokazi), s čimer bi omogočili primerljivost na vseh ravneh;
− izvedbo raziskav vpliva organizacijske kulture na izbrane finanč-
ne in nefinančne kazalnike uspešnosti organizacije v javni upra-
vi;
− izvedbo raziskav organizacijske kulture z drugimi vprašalniki,
kot so npr. Organizational Culture Inventory – OCI (Cooke in
Lafferty), Denison Organizational Scale – DOCS (Denison),
Organizational Description Questionnaire – ODQ (Bass in Av-
olio), Time-At-Work Questionnaire (Schriber in Gutek), Per-
son-Organization Fit Scale (Bretz in Hudje), Competing Value
Scale (Meyer, Hecht, Gill in Toplonytsky) (po Zakrajšek in Žu-
ntar 2012, 2–17), in primerjavo rezultatov;
kultur in tako povzročiti spremembe tudi od spodaj navzgor – na držav-
no raven oziroma upravno-kulturo.
Zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav v javni upravi predlagamo, da
bi se opravile raziskave v organizacijah javne uprave na področju organi-
zacijske kulture z namenom ugotoviti, ali ta podpira druge sestavine po-
litike organizacije in ali je prisoten odpor do sprememb. Z oblikovanjem
primerne organizacijske kulture, s strateškim managementom in z mana-
gementom sprememb bodo tudi reforme privedle do želenih sprememb
ter tudi pripomogle k spremembi upravne kulture in organizacijske kul-
ture.
Predlagamo:
− izvedbo raziskav s področja organizacijske kulture in odpora do
sprememb, in sicer v organizacijah državne uprave, organizacijah
130 lokalne samouprave in nosilcih javnih pooblastil ter izvajalcih
javnih služb in skupno za javno upravo (s čimer bi tudi ugotovili,
v kakšni meri so prisotni tradicionalne vrednote, vrednote nove
kulture ter strah in odpor do sprememb), na način, da bi bila
možna primerjava posamezne organizacije s splošnim profilom;
− periodično izvajanje raziskav zaradi možnosti ugotavljanja
približevanja vrednotam novega pristopa oziroma načelom dob-
rega upravljanja, ki so zapisani v »Politiki napredka in kakovosti
sodobne javne uprave«;
− izvedbo raziskav z uporabo enake metode raziskovanja oziro-
ma uporabo vprašalnika OCAI, saj tipe upravljanja in pristo-
pe v javni upravi upravno-kulturo razvrščamo na podlagi enakih
uveljavljenih miselnih shem, kot to velja za model konkurenčnih
vrednot (pa vendar bi bilo tudi to trditev potrebno podkrepiti z
več dokazi), s čimer bi omogočili primerljivost na vseh ravneh;
− izvedbo raziskav vpliva organizacijske kulture na izbrane finanč-
ne in nefinančne kazalnike uspešnosti organizacije v javni upra-
vi;
− izvedbo raziskav organizacijske kulture z drugimi vprašalniki,
kot so npr. Organizational Culture Inventory – OCI (Cooke in
Lafferty), Denison Organizational Scale – DOCS (Denison),
Organizational Description Questionnaire – ODQ (Bass in Av-
olio), Time-At-Work Questionnaire (Schriber in Gutek), Per-
son-Organization Fit Scale (Bretz in Hudje), Competing Value
Scale (Meyer, Hecht, Gill in Toplonytsky) (po Zakrajšek in Žu-
ntar 2012, 2–17), in primerjavo rezultatov;
