Page 135 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 135
8: Organizacijska kultura v slovenskih gledališčih
Frekvenca Delež (%)
Delovna doba v organizaciji v letih
do 10 let 36,8
nad 10 do 20 let 61 35,5
nad 20 do 30 let 59 17,5
nad 30 29 10,2
Skupaj 17 100,0
166
Skoraj polovico (49,4 %) odgovorov smo prejeli od anketirancev z naj- 135
manj VII. stopnjo izobrazbe, sledijo tisti s V. stopnjo izobrazbe (25,3 %),
nato tisti z najnižjo izobrazbo (I. do IV. stopnja), ki jih je bilo 16,3 %, VI.
stopnjo izobrazbe pa ima 9 % anketirancev. Takšna struktura je posledi-
ca dejstva, da je bilo največ anketirancev iz umetniškega sektorja, v kate-
rem je visoka izobrazba pogoj za zaposlitev. Visoko izobrazbo ima tudi ve-
liko zaposlenih iz splošnega sektorja, v tehničnem sektorju pa prevladuje
nižja izobrazba.
Glede na delovno dobo, ki so jo anketiranci preživeli v organizaciji,
prevladujeta razreda do 10 let delovne dobe v organizaciji (36,8 %) in nad
10 do 20 let (35,5 %). Iz razreda nad 20 do 30 let je odgovorilo 17,5 % anke-
tiranih in 10,2 % tistih z več kot 30 let delovne dobe v organizaciji.
Opis instrumenta
V raziskavi smo uporabili metode, značilne za kvantitativno raziskovanje,
kot jih opisujejo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2005, 163–68). Kot
način zbiranja kvantitativnih podatkov je bil uporabljen anketni vpra-
šalnik zaprtega tipa, zasnovan na osnovi strokovne literature in na osno-
vi vprašalnikov, uporabljenih v dosedanjih raziskavah, ki ga sestavljajo
trije vsebinski sklopi. Prvi sklop se je nanašal na demografska vprašanja
(spol, sektor, starost, izobrazba in delovna doba v organizaciji), ki smo jih
predstavili s pomočjo deskriptivne statistike.
V drugem delu vprašalnika smo ugotavljali zadovoljstvo z delom in
delovnimi razmerami. Poslužili smo se vprašalnika, ki ga za ugotavljan-
je zadovoljstva zaposlenih uporabila Kragelj (2010), pri čemer smo upo-
rabili 39 od njengovih 40 vprašanj. Zanesljivost vprašalnika, natančneje
njegovo notranjo konsistentnost, smo preverili s Cronbachovim alfa tes-
tom. Test je pokazal, da je vrednost Cronbachovega koeficienta alfa 0,917,
kar pomeni odlično zanesljivost oziroma notranjo konsistentnost vpra-
šalnika.
Frekvenca Delež (%)
Delovna doba v organizaciji v letih
do 10 let 36,8
nad 10 do 20 let 61 35,5
nad 20 do 30 let 59 17,5
nad 30 29 10,2
Skupaj 17 100,0
166
Skoraj polovico (49,4 %) odgovorov smo prejeli od anketirancev z naj- 135
manj VII. stopnjo izobrazbe, sledijo tisti s V. stopnjo izobrazbe (25,3 %),
nato tisti z najnižjo izobrazbo (I. do IV. stopnja), ki jih je bilo 16,3 %, VI.
stopnjo izobrazbe pa ima 9 % anketirancev. Takšna struktura je posledi-
ca dejstva, da je bilo največ anketirancev iz umetniškega sektorja, v kate-
rem je visoka izobrazba pogoj za zaposlitev. Visoko izobrazbo ima tudi ve-
liko zaposlenih iz splošnega sektorja, v tehničnem sektorju pa prevladuje
nižja izobrazba.
Glede na delovno dobo, ki so jo anketiranci preživeli v organizaciji,
prevladujeta razreda do 10 let delovne dobe v organizaciji (36,8 %) in nad
10 do 20 let (35,5 %). Iz razreda nad 20 do 30 let je odgovorilo 17,5 % anke-
tiranih in 10,2 % tistih z več kot 30 let delovne dobe v organizaciji.
Opis instrumenta
V raziskavi smo uporabili metode, značilne za kvantitativno raziskovanje,
kot jih opisujejo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2005, 163–68). Kot
način zbiranja kvantitativnih podatkov je bil uporabljen anketni vpra-
šalnik zaprtega tipa, zasnovan na osnovi strokovne literature in na osno-
vi vprašalnikov, uporabljenih v dosedanjih raziskavah, ki ga sestavljajo
trije vsebinski sklopi. Prvi sklop se je nanašal na demografska vprašanja
(spol, sektor, starost, izobrazba in delovna doba v organizaciji), ki smo jih
predstavili s pomočjo deskriptivne statistike.
V drugem delu vprašalnika smo ugotavljali zadovoljstvo z delom in
delovnimi razmerami. Poslužili smo se vprašalnika, ki ga za ugotavljan-
je zadovoljstva zaposlenih uporabila Kragelj (2010), pri čemer smo upo-
rabili 39 od njengovih 40 vprašanj. Zanesljivost vprašalnika, natančneje
njegovo notranjo konsistentnost, smo preverili s Cronbachovim alfa tes-
tom. Test je pokazal, da je vrednost Cronbachovega koeficienta alfa 0,917,
kar pomeni odlično zanesljivost oziroma notranjo konsistentnost vpra-
šalnika.
