Page 187 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 187
9: Organizacijska kultura in finančna dodana vrednost v tujih podjetjih v Sloveniji 187
kot 1-odstotnem tveganju potrdimo z izmerjeno vrednostjo ‒0,760, in si-
cer med spremenljivkama, ki merita kulturo klana in kulturo trga. Z vre-
dnostjo ‒0,634 jo potrdimo tudi med spremenljivkama, ki merita ad hoc
kulturo in kulturo hierarhije. Ti korelaciji sta močni. Srednje močno po-
vezavo z vrednostjo ‒0,318 potrdimo med kulturo hierarhije in kulturo
klana. Pri manj kot 5-odstotnem tveganju lahko z vrednostjo ‒0,211 po-
trdimo šibko korelacijo med spremenljivkama ad hoc kultura in kultura
trga. Korelacija med kulturo klana in kulturo trga je razumljiva, saj obe
kulturi delno temeljita na sodelovanju, katerega odraz je uspeh podjetja,
pri čemer se v prvem primeru kaže tudi uresničevanje ciljev posameznika
v sodelovanju v skupini, v drugem pa se uresničevanje ciljev posameznika
kaže s pomočjo oziroma s primerjanjem uspeha z drugimi v skupini. Po-
vezanost med ad hoc in kulturo hierarhije se kaže na eni strani v organi-
ziranosti obvladljivosti, nekonfliktnosti, po drugi strani pa v želji po kre-
ativnosti, tveganju in izvirnosti.
Iz korelacijske matrike lahko razberemo število močnejših korelacij-
skih »težišč«. Težišče v našem primeru predstavlja statistično značilno
korelacijo med organizacijskimi kulturami, ki jo zaznamo. V našem pri-
meru razberemo dve korelacijski težišči. Glede na rezultate korelacijske
matrike lahko za prvo in drugo težišče potrdimo močno negativno pove-
zavo (spremenljivk organizacijske kulture). Med ostalimi spremenljivka-
mi se ne kažejo povezave, kar pomeni, da pri njih ne moremo pričakova-
ti večjega vpliva splošnih (skupnih) faktorjev, temveč jih lahko pripišemo
specifičnim faktorjem.
Faktorska analiza
Ali so preučevane organizacijske kulture med seboj povezane ali ne? S
faktorsko analizo smo preverili, ali na podlagi teorije organizacijske kul-
ture tudi dejansko korelirajo med seboj oziroma tvorijo ustrezne faktorje.
Faktorsko analizo smo sprva poskušali narediti s pomočjo metode
glavnih osi (PAF – Principal Axis Factoring), vendar postopek ni konver-
giral. To pomeni, da omenjene analize teh podatkov ni bilo moč narediti
s statističnega vidika. Zato smo jo naredili s pomočjo metode PCA (PCA
– Principal Component Analysis) na štirih spremenljivkah in z rotacijo
(varimax). Omenjeno metodo statistični paket SPSS samodejno predpos-
tavi in jo prevajamo kot analizo glavnih komponent.
Prvi pogoj za izvedbo faktorske analize je zadostna soodvisnost med
spremenljivkami. Ali podatki temu pogoju zadostijo, izračunamo s po-
močjo korelacijske matrike. To smo storili že v prejšnjem poglavju in ugo-
tovili, da spremenljivke med seboj korelirajo. Vrednosti korelacijskih ko-
kot 1-odstotnem tveganju potrdimo z izmerjeno vrednostjo ‒0,760, in si-
cer med spremenljivkama, ki merita kulturo klana in kulturo trga. Z vre-
dnostjo ‒0,634 jo potrdimo tudi med spremenljivkama, ki merita ad hoc
kulturo in kulturo hierarhije. Ti korelaciji sta močni. Srednje močno po-
vezavo z vrednostjo ‒0,318 potrdimo med kulturo hierarhije in kulturo
klana. Pri manj kot 5-odstotnem tveganju lahko z vrednostjo ‒0,211 po-
trdimo šibko korelacijo med spremenljivkama ad hoc kultura in kultura
trga. Korelacija med kulturo klana in kulturo trga je razumljiva, saj obe
kulturi delno temeljita na sodelovanju, katerega odraz je uspeh podjetja,
pri čemer se v prvem primeru kaže tudi uresničevanje ciljev posameznika
v sodelovanju v skupini, v drugem pa se uresničevanje ciljev posameznika
kaže s pomočjo oziroma s primerjanjem uspeha z drugimi v skupini. Po-
vezanost med ad hoc in kulturo hierarhije se kaže na eni strani v organi-
ziranosti obvladljivosti, nekonfliktnosti, po drugi strani pa v želji po kre-
ativnosti, tveganju in izvirnosti.
Iz korelacijske matrike lahko razberemo število močnejših korelacij-
skih »težišč«. Težišče v našem primeru predstavlja statistično značilno
korelacijo med organizacijskimi kulturami, ki jo zaznamo. V našem pri-
meru razberemo dve korelacijski težišči. Glede na rezultate korelacijske
matrike lahko za prvo in drugo težišče potrdimo močno negativno pove-
zavo (spremenljivk organizacijske kulture). Med ostalimi spremenljivka-
mi se ne kažejo povezave, kar pomeni, da pri njih ne moremo pričakova-
ti večjega vpliva splošnih (skupnih) faktorjev, temveč jih lahko pripišemo
specifičnim faktorjem.
Faktorska analiza
Ali so preučevane organizacijske kulture med seboj povezane ali ne? S
faktorsko analizo smo preverili, ali na podlagi teorije organizacijske kul-
ture tudi dejansko korelirajo med seboj oziroma tvorijo ustrezne faktorje.
Faktorsko analizo smo sprva poskušali narediti s pomočjo metode
glavnih osi (PAF – Principal Axis Factoring), vendar postopek ni konver-
giral. To pomeni, da omenjene analize teh podatkov ni bilo moč narediti
s statističnega vidika. Zato smo jo naredili s pomočjo metode PCA (PCA
– Principal Component Analysis) na štirih spremenljivkah in z rotacijo
(varimax). Omenjeno metodo statistični paket SPSS samodejno predpos-
tavi in jo prevajamo kot analizo glavnih komponent.
Prvi pogoj za izvedbo faktorske analize je zadostna soodvisnost med
spremenljivkami. Ali podatki temu pogoju zadostijo, izračunamo s po-
močjo korelacijske matrike. To smo storili že v prejšnjem poglavju in ugo-
tovili, da spremenljivke med seboj korelirajo. Vrednosti korelacijskih ko-
