Page 215 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 215
11: Organizacijska kultura v izbranih slovenskih srednje velikih in velikih podjetjih v Sloveniji 215
nitvi vsakega zaposlenega sodelavca, za minimalno zakonsko določeno
plačilo. Orodja za doseganje učinkovitosti pa so nadzor in pravila. Hie-
rarhična organizacijska kultura, ki je skupaj s klansko organizacijsko kul-
turo prevladujoča v slovenskih srednje velikih in velikih gospodarskih
družbah, ni več primerna za današnje nestabilno gospodarsko okolje, ker
zavira ustvarjalnost in povzroča nezadovoljstvo zaposlenih sodelavcev.
Povečati pomen varnosti in zdravja pri delu
Gspan in Jug (1993, 5) opozarjata, da v Sloveniji ni podatkov o tem, ko-
likšno ekonomsko škodo povzročajo poškodbe pri delu, bolezni zaradi
dela in posledične invalidnosti. In ker nimamo podatkov o škodi zara-
di slabega varstva pri delu, ne moremo objektivno oceniti, ali je vlaganje v
varnost in zdravje pri delu ekonomsko upravičeno ali ne.
Pridružujemo se mnenju avtorjev, da je vlaganje v varnost in zdravje
pri delu v Sloveniji slabo načrtovano in velikokrat neučinkovito, pa tudi
motiviranost za varnost in zdravje na delovnem mestu je nizka tako pri
delodajalcih kot pri zaposlenih, predvsem zaradi nepoznavanja direktnih
ekonomskih učinkov izvajanja posameznih ukrepov varstva pri delu.
Zato bi bilo v Sloveniji potrebno uveljaviti enoten model ekonomskega
vrednotenja učinkov ukrepov varnosti in zdravja pri delu, saj bi s tem lah-
ko ugotovili, kateri ukrepi so učinkoviti in kje so učinkoviti ter ali so eko-
nomsko upravičeni.
Raziskati vzroke za najpogostejše odsotnosti z dela in oblikovati
učinkovite preventivne ukrepe
Glede na to, da smo na podlagi podatkov Inštituta za javno zdravje ugo-
tovili, da je v Sloveniji največ odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev
pri delu ter izven dela, lahko trdimo, da dosedanji način izvajanja izobra-
ževanj in izpitov iz varnosti in zdravja pri delu ni učinkovit. Vsaka orga-
nizacija bo morala identificirati vse možne poškodbe in zastrupitve pri
delu, ker se tveganja za poškodbe razlikujejo od organizacije do organi-
zacije. Vrsta poškodb pri delu je v veliki meri odvisna od dejavnosti, ki jo
organizacija izvaja, zato so posplošena izobraževanja o varnosti in zdrav-
ju pri delu premalo. Vsaka organizacija, bi morala vsaj enkrat letno orga-
nizirati poglobljeno izobraževanje o možnih poškodbah in zastrupitvah
pri njenem delu, možnih načinih, kako lahko pride do posamezne po-
škodbe ali zastrupitve, ter vse možnih posledicah posamezne poškodbe
in varnostnih ukrepih, s katerimi lahko preprečimo morebitne poškodbe.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bi lahko organiziral kam-
panjo, ki bi opozarjala na nevarnosti in posledice poškodb pri delu doma,
nitvi vsakega zaposlenega sodelavca, za minimalno zakonsko določeno
plačilo. Orodja za doseganje učinkovitosti pa so nadzor in pravila. Hie-
rarhična organizacijska kultura, ki je skupaj s klansko organizacijsko kul-
turo prevladujoča v slovenskih srednje velikih in velikih gospodarskih
družbah, ni več primerna za današnje nestabilno gospodarsko okolje, ker
zavira ustvarjalnost in povzroča nezadovoljstvo zaposlenih sodelavcev.
Povečati pomen varnosti in zdravja pri delu
Gspan in Jug (1993, 5) opozarjata, da v Sloveniji ni podatkov o tem, ko-
likšno ekonomsko škodo povzročajo poškodbe pri delu, bolezni zaradi
dela in posledične invalidnosti. In ker nimamo podatkov o škodi zara-
di slabega varstva pri delu, ne moremo objektivno oceniti, ali je vlaganje v
varnost in zdravje pri delu ekonomsko upravičeno ali ne.
Pridružujemo se mnenju avtorjev, da je vlaganje v varnost in zdravje
pri delu v Sloveniji slabo načrtovano in velikokrat neučinkovito, pa tudi
motiviranost za varnost in zdravje na delovnem mestu je nizka tako pri
delodajalcih kot pri zaposlenih, predvsem zaradi nepoznavanja direktnih
ekonomskih učinkov izvajanja posameznih ukrepov varstva pri delu.
Zato bi bilo v Sloveniji potrebno uveljaviti enoten model ekonomskega
vrednotenja učinkov ukrepov varnosti in zdravja pri delu, saj bi s tem lah-
ko ugotovili, kateri ukrepi so učinkoviti in kje so učinkoviti ter ali so eko-
nomsko upravičeni.
Raziskati vzroke za najpogostejše odsotnosti z dela in oblikovati
učinkovite preventivne ukrepe
Glede na to, da smo na podlagi podatkov Inštituta za javno zdravje ugo-
tovili, da je v Sloveniji največ odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev
pri delu ter izven dela, lahko trdimo, da dosedanji način izvajanja izobra-
ževanj in izpitov iz varnosti in zdravja pri delu ni učinkovit. Vsaka orga-
nizacija bo morala identificirati vse možne poškodbe in zastrupitve pri
delu, ker se tveganja za poškodbe razlikujejo od organizacije do organi-
zacije. Vrsta poškodb pri delu je v veliki meri odvisna od dejavnosti, ki jo
organizacija izvaja, zato so posplošena izobraževanja o varnosti in zdrav-
ju pri delu premalo. Vsaka organizacija, bi morala vsaj enkrat letno orga-
nizirati poglobljeno izobraževanje o možnih poškodbah in zastrupitvah
pri njenem delu, možnih načinih, kako lahko pride do posamezne po-
škodbe ali zastrupitve, ter vse možnih posledicah posamezne poškodbe
in varnostnih ukrepih, s katerimi lahko preprečimo morebitne poškodbe.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bi lahko organiziral kam-
panjo, ki bi opozarjala na nevarnosti in posledice poškodb pri delu doma,
